Letos so na Forumu nove glasbe za gostjo »v žarišču/kuratorko« izbrali poljsko skladateljico in vokalistko Agato Zubel, »ki je že kar velika zvezda, čeprav pri nas morda še ni dovolj znana; njene skladbe so izvajane po vseh velikih festivalih, večkrat je bila že nagrajena, najprej pa je zmagala na skladateljski tribuni Rostrum, kamor svoje predstavnike pošiljajo radijske postaje in kjer smo jo prvič opazili tudi mi,« je povedal muzikolog prof. dr. Gregor Pompe, ki se skupaj s še dvema skladateljicama, Nino Šenk in Lariso Vrhunc, podpisuje pod organizacijo festivala, ki ga sicer pripravlja glasbeno društvo UHO.

Zanimivo pri Agati Zubel je to, da je izvajalka, pevka in skladateljica, »in za prve skladbe, s katerimi je zaslovela, je značilno, da jih je sama dosti dobro izvajala. Ob sporedu, ki ga je izbrala za naš festival, je izbrala tudi recital, kjer bo pela tradicionalno muziko; nekako ves čas vozi na obeh tirih, v sodobni klasični glasbi in ljudski glasbi.« Izbrala je spored, kjer bo mogoče slišati nekoliko več vzhodnoevropske sodobne glasbe, pa tudi glasbe njene domovine. Poljska je imela nekoč močan festival sodobne glasbe Varšavsko jesen, zato je po mnenju Pompeta še vedno kar pomembna velesila, le da jo pri nas malce manj poznamo.

Ker je kuratorka pevka, bo letos nekoliko več vokalnih oziroma vokalno-inštrumentalnih skladb, iz tega razloga je bil festival tudi nekoliko dražji. »Delo Agate Zubel zelo dobro odraža sodobne smernice, ki gredo v združevanje umetnosti. To so poti, ki se prej še niso tako poudarjale, recimo ne festivalu Slowind. Slovenija se sicer kaže kot skladateljska velesila, glede na to, kar danes v tujini dosegajo Nina Šenk, Vito Žuraj, Matej Bonin in drugi, po drugi strani pa imamo zelo pomanjkljivo infrastrukturo. Zelo težko je organizirati koncerte z elektronsko glasbo, imeti vse aparature, ljudi, ki znajo z njimi ravnati in znajo obenem sodobno glasbo tudi brati iz partitur. Skladatelj sicer lahko doma s svojim računalnikom, da ne rečem celo telefonom komponira, ampak za izvedbo še vedno potrebuje resno infrastrukturo,« je pojasnil Pompe. Problem je najeti tudi dvorano za vaje, kar je za festival postalo največji strošek.

Festival pretežno organizirajo v Slovenski filharmoniji predvsem zato, ker je tam ogromno inštrumentov, ki jih ni treba seliti. »To je v bistvu zelo pragmatična odločitev, kajti ta glasba bi nedvomno sodila v neki prostor, ki bi bil manj tradicionalno obremenjen, sodobnejši. Poskušali smo s Staro elektrarno, ampak, kot rečeno, ravno selitev inštrumentov, recimo tudi klavirja, je bila ovira.«

Odpiranje vrat

Na festivalu torej ves čas iščejo ravnotežje med sodobno resno glasbo in glasbo, »ki hoče biti več kot samo popularna, ki hoče biti iščoča oziroma eksperimentalna – sodobna improvizirana muzika, elektronska muzika, performans. V Sloveniji so eksperimentalni žanri precej razviti, na drugi strani pa imamo zaprto akademsko sfero, ki živi ločeno življenje. Zdi se, kot da nočejo prestopiti praga drug drugega, čeprav kakšno specifično znanje ne bi škodilo ne enim ne drugim. Zato si želim, da bi se te scene med seboj bolj povezale. Že v preteklosti smo se povezali z Zavodom Sploh, drugo leto bomo sodelovali z Zavodom Cona,« je izpostavil Pompe. V duhu povezovanja scen so denimo novo skladbo za letošnji festival naročili pri Luki Prinčiču.

To, kaj se v teh eksperimentih, tudi z drugimi umetniškimi žanri, zgodi z glasbo samo, pa muzikolog pojasnjuje takole: »Če delaš festival sodobne glasbe, vedno tvegaš. Moraš tvegati, ko iščeš v sodobnem. In pri tem tveganju odstotek ekstremno vrednega ni vedno nujno velik. Če bi delal koncert z glasbo 18. in 19. stoletja, lahko zagotovim, da bi sestavil sijajen spored. Tukaj pa se odpiramo, predvsem tistemu, kar je popolnoma novo in kar je najbrž tudi meni še malce zoprno, me dela negotovega. Znotraj tega se tako ali tako stvari sčasoma prečistijo. Še vedno pa imamo na sporedu večinoma tradicionalno komponirano glasbo. Nenazadnje se tudi sodobni skladatelji odpirajo performativnemu, improjicijskemu, multimedijskemu.«

Sodobna glasba se v skladu s sodobno umetnostjo torej vse bolj pomika proti večmedijskosti. Pompe: »Del te multimedialnosti je pravzaprav posledica naše realnosti, naših soočenj s telefoni, računalniki, kjer biva vse hkrati. In to se odrazi tudi v umetnosti. Kaj iz vsega tega je vredno, pa bo pokazal čas.«

Na Forumu bodo izvedli kar 95 odstotkov skladb, ki v Sloveniji še niso bile izvedene. Ob koncertih bodo potekali tudi moderirani pogovori z ustvarjalci.