Kdaj se je predpona »psycho« pritihotapila v rockabilly in kako sami dojemate razliko med psychobillyjem in klasičnim rockabillyjem?

Lahko bi rekel, da je bil »psycho« vedno element v rockabilly glasbi, vsaj če poslušamo pesmi, kot je Love Me v izvedbi The Phantoma v 50. letih, ali pa če pomislimo na izvajalce, kot je bil Screamin' Jay Hawkins. Zame je glavna razlika v tem, da se pri psychobillyju uporablja veliko molovskih akordov in hitrejših tempov. Potem so tu seveda drugačna besedila. Psychobilly vsebuje številne sodobne vplive, rockabilly pa je glede tega bolj zakoreninjen v preteklosti.

Je res, da ste se v poznih 80. letih preselili iz ZDA v London, da bi našli občinstvo?

Da. Prebral sem, da so to storili The Stray Cats, in vedel sem, da je v Londonu ta scena velika, zato se mi je zdel ta korak dokaj logičen. Dvakrat sem najprej srečo neuspešno poskusil sam, šele potem sem s sabo pripeljal The Quakes. Star sem bil komaj 18 let, ko sem leta 1985 prvič prišel v London.

Kateri glasbeni izvajalci so na vas najbolj vplivali, ko ste začenjali, in katere rockabilly skupine najbolj cenite danes?

The Stray Cats, The Polecats in The Rockats, ker so bili to prvi bendi, ki sem jih videl na MTV. Kmalu zatem sem odkril tudi druge skupine in rockabilly iz 50. let. Danes cenim predvsem pesmi in ne skupin.

Vintage se vrača. Se z njim spet vrača tudi rockabilly scena?

Niti ne. Pravzaprav je rockabilly scena tik pred izumrtjem, če situacijo primerjamo z nekaj leti nazaj. Upam pa, da bo nekega dne postala spet močna.

Kateri je največji mit ali predsodek o rockabilly sceni?

Vse skupaj včasih postane zelo bedasto in klišejsko. Zame je večinoma pomembna le glasba in rockabillyja nimam za nek poseben življenjski slog. To ni le pričeska.

Kje v Evropi pa je rockabilly scena trenutno najmočnejša?

V Nemčiji in na Finskem.

Kje ste dobili navdih za naslov vašega novega EP Live By The Sword?

Naslov je vzet iz besedila pesmi Fuck You, ki govori o svobodi in izbiri svoje lastne življenjske poti. Koncept in oblikovanje so navdihnili križarji oziroma templarji. Glede na vse, kar se danes dogaja v svetu, se mi je zdelo aktualno.

Se še kdaj vrnete v Buffalo? Kdaj ste tam nazadnje igrali in kako vas drugače sprejmejo na odru domačega kraja?

Včasih ga še obiščem, ker tam živi moja družina. Tam pa nismo igrali že okoli pet let. Danes je Buffalo povsem drugačen kot nekoč. Tam nisem živel že od leta 1996 in ni več moj »domači« kraj. Zdaj živimo v Phoenixu v Arizoni in tam imamo vedno dobre koncerte.

Kateri vaš album pa vam je najljubši?

Zelo mi je všeč album Psyops, ki je hkrati tudi naš najuspešnejši.

Koliko na turneji spreminjate seznam pesmi, ki jih boste igrali ta večer, tako imenovano setlisto?

Setlisto spreminjamo vsak večer. Na tej turneji imamo v rotaciji okoli 40 pesmi, ki jih lahko igramo kadar koli. Med tonsko vajo po navadi dobim občutek za koncertno prizorišče in mesto, kjer igramo. Izvajamo veliko pesmi, ki si jih obiskovalci želijo slišati, skušamo pa tudi vključiti pesmi z različnih albumov. Priredbe, ki jih igramo, so tiste, ki smo jih tudi dejansko posneli – Paint It Black od Rolling Stonesov, Send Me An Angel od Real Life in Killing Moon od Echo & The Bunnymen.