The House of Love danes ne brskajo več po tuji preteklosti (za kaj takega ni nobene potrebe), temveč predvsem po svoji. Nekdanje retro pristope so ponotranjili, kar daje znotraj tako introvertiranega žanra, kot je psihedelija, relativno dinamične in posodobljene rezultate. Če so bili na povratniškem albumu Days Run Away (2005) še nekoliko zarjaveli, je lansko leto izdani studijski celovečerec She Paints Words in Red znova osvobodil toplo poetiko Guya Chadwicka v sinhronizaciji s klasičnimi pop obrazci. To so bile znova ekscentrične, toda ne arogantne muzike, ki so zaobšle vse novovalovske klišeje, tako tiste iz osemdesetih let kot njihove modernejše preslikave. Občasni deja vu je spominjal na razbremenjenost in dramatičnost debija, no, slišimo lahko tudi nekaj sodobnih rešitev (Lost in Blues), ki na trenutke spreminjajo optiko albuma. Nekdanji »angst« je še prisoten, a letom primerno sprijaznjen z ustrezajočo metaforično liriko.
Naslednji korak se je zdel dokaj logičen: The House of Love so morali svojo kariero pač prenesti tudi na živi album, kajti – če izvzamemo posnetke na seansah pri Johnu Peelu 1988–1989 in radijski nastop na BBC – je bil to še edini manjkajoči korak v njihovem dosedanjem opusu. Dva razprodana večera v dvorani Lexington sta bila dovolj, da sta prvotna člana Guy Chadwick in Terry Bickers ob pomoči sveže krvi (Pete Ewans, Matt Jury) pregovorno ostro napetost in vedro kitarsko zadoščenje prenesla na živi dokument v sliki in glasbi. Live at The Lexington namreč ponuja dvopanožen ter studijsko neobdelan zapis koncerta, ki v zgodnji fazi sicer nekoliko oscilira, vendar se kmalu utelesi v jasen in prepoznaven zvok benda, prav tisti, ki jih je konec osemdesetih let distanciral od takratnih čustveno bolj zadržanih otoških shoegaze kolegov in katerega iracionalnost daje slutiti, da se izza glasbenega zidu skriva veliko več, kot je slišati na prvi posluh. Prav v tem je morda ključ, da se Chadwicku glasba še vedno dogaja na isti valovni dolžini kot nekoč. Prepričan sem, da tudi John Peel ne bi imel nobene pripombe.
