Pravzaprav je bilo že osnovni pojem težko razjasniti: ali je pravilen izraz tolkalsko ali tolkalno? In te razprave sploh niso nove. Slovenski pravopis svetuje izraz tolkalni, drugega niti ne pozna, in to rabo so posvojili tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani, čeravno se v pogovornem jeziku bolj uporablja tolkalsko. Slovar zdaj rešuje podobne jezikovne zagate, je pa tudi odprta knjiga, ki se jo bo nedvomno še posodabljalo.
Nepoenotenost izrazja
Pobudnik projekta tolkalec (in seveda ne tolkalist) Franci Krevh pravi, da so tudi v tuji literaturi izrazi nepoenoteni in posledično nimamo (primerne) različice v slovenskem jeziku. Težave so nastopile, ko je recimo iskal termine za pedagoška tolkala, ropotulje in podobne inštrumente ali ko je bilo treba označiti obseg melodičnih tolkal, tehnike igranja ali uporabo pravih udarjalk. Kot orkestrski in komorni glasbenik (igra v Orkestru Slovenske filharmonije, v ansamblu za sodobno glasbo MD7 in Slovenskem tolkalnem projektu) ter pedagog se dnevno srečuje s temi težavami.
Notni material prihaja iz različnih založb in v različnih jezikih, prve težave se začnejo že z izbiro inštrumentov in pravilnega načina igranja. Do nedavna je menda v slovenščini obstajal samo en učbenik na temo tolkal, mladi in študentje si pomagajo s tujo literaturo, in prav mladi so po mnenju Krevha najbolj ranljiva populacija, ki jo je treba opremiti s slovenskimi pojmi. »Tudi sam sem kot orkestraš prihajal v navzkrižja, v tuji literaturi nisem našel terminološkega slovarja, kjer bi bili pojmi zbrani na enem mestu, po vrstnem redu. Večkrat so me poklicali tudi muzikologi med pripravo programskih listov. Ena od zadreg je bila recimo pri izrazu waterphone; gre za poseben inštrument, ki se ga napolni z vodo, pa sem ga potem prevedel vodafon.«
Ob dileme je trčila tudi strokovna ekipa, ki je pripravljala slovar, in treba se je bilo odločiti, katero pot bodo ubrali. Ali bodo zasledovali italijansko izrazje, ki ima najdaljšo tradicijo in na kateri sloni vsa klasična glasbena terminologija, ali ubrali nemško pot, ki je v smislu skovank zelo iznajdljiva, ali pa se bodo držali angleške poti, ki ima v resnici največji nabor besed? »Na koncu smo odkrili, da recepta ni. Pazili smo na izraze, ki so se pri nas že uveljavili, da seveda ne izumljamo novih skovank,« pravi Krevh. »Šestletniku seveda ne morem razlagati, da njegovo prvo tolkalo ni sner dram, ampak mali boben.« V praksi so te jezikovne zagate doslej reševali tako, da so se posvetovali z dirigentom, če mu je bila ta problematika poznana, in skladateljem, če je bila takšna priložnost.
Večji problem, na katerega je naletela strokovna ekipa (v njej so bili Martin Bajde, Simon Klavžar, Barbara Kresnik, Patrick Quaggiato ter Krevh), je bil tudi poimenovanje tehnik udarjanja ali tehnik držanja palic, kajti teh pojmov doslej še nihče ni prevedel v slovenščino. Nekateri, četudi so jih zdaj prevedli, še niso povsem dorečeni; mnogo je še potujčenih, zato bo zadnjo besedo imela pedagoška tolkalna stroka.
Največji nered pa je po mnenju Krevha na področju gongov in tamtamov, zato je temu inštrumentariju namenil posebno poglavje. »Nedavno smo imeli v Slovenski filharmoniji v gosteh skladatelja Krzysztofa Pendereckega; tamtam poimenuje enako kot mi, gongu pa reče višjezveneči tamtam. In takšna zmeda je povsod, vsak uporablja svoje izraze. Ko sem se zakopal v literaturo, sem prišel do sklepa, da so gongi velika družina tolkal, tamtami pa so le njen del.« V tem poglavju seveda izvemo še druge zanimivosti, denimo okrog materialov, uporabljenih za različne vrste gongov, dodatnega zdravljenja z gongi, načini igranja na gonge in podobno.
Potreba narekovala podporo
Projekt je Krevh zagnal leta 2011 pod okriljem Društva Slovenski tolkalni projekt, vse skupaj pa je intenzivno steklo, ko je pristopil še Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU oziroma njihova sodelavka, slovaropisna strokovnjakinja dr. Marjeta Humar. Pomagal je tudi etnomuzikološki oddelek na ZRC SAZU, in sicer pri iskanju izrazov okrog pritrkavanja, pa JSKD, ki bdijo nad številnimi godbami v Sloveniji. Godbeniki denimo so se takoj priključili terminološki debati, včasih se v kakšni zadevi niso strinjali, recimo o pohodnem bobnu, saj jim je bližji izraz marš boben. Projekt je finančno podprlo tudi ministrstvo za kulturo. Podpora je sicer prišla z več naslovov, ne pa z vseh, kjer bodo sicer pozneje nedvomno ta slovar uporabljali.
Tako smo dobili prvi razlagalni slovar sodobnega slovenskega tolkalnega izrazja s tujejezičnimi ustrezniki (v angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini); ravno večjezičnost bo koristna za uporabnike, ki literaturo prebirajo v tujem jeziku. Slovar vsebuje 634 slovarskih člankov. Nekaterim so dodane slikovne predstavitve ali tako imenovane izkaznice glasbil (ilustrirala je Maja Jančič), ki slovarski razlagi dodajo informacije za tolkalce in skladatelje.
Krevh sicer v zadnjem času veliko energije usmerja v še en zelo zanimiv projekt, Tolkalni krogi, kjer se ljudje ravno tako spoznavajo s tolkalnim izrazjem, v prvi vrsti pa seveda s širokim tolkalnim inštrumentarijem. V skupino otrok, mladostnikov ali odraslih prinese večje število različnih tolkal in potem izvajajo ritmične igre oziroma skupaj ustvarjajo ritem. Pravi, da pri tem ne potrebujejo predznanja, samo primejo v roke inštrument in že lahko igrajo. Želi si, da bi nekoč takšni tolkalni krogi potekali tudi na Kongresnem trgu, kjer bi se lahko mimoidoči razživeli na različnih ritmičnih in melodičnih tolkalih.