Glasba kot interpretativna umetnost je osrednja tema letošnjih 38. Slovenskih glasbenih dnevov (SGD). Gre za kompleksen in raznolik umetniški proces, ki zahteva uravnoteženost med tehnično dovršenostjo in ekspresivno poglobljenostjo interpreta. S to temo se bodo poglobljeno ukvarjali na mednarodnem muzikološkem simpoziju, ki je sicer tradicionalni del SGD.
Kako razumeti posamezno delo
»Vsaka skladba in posledično njena interpretacija sestoji iz različnih izvedbenih, historičnoizvedbenih, strukturnih, harmonsko oblikovnih značilnosti, ki jih seveda moramo poznati, da bi lahko razumeli posamezno delo. To je tisto, čemur bi lahko rekli znanstvenoanalitični pristop, ki je v prvi vrsti orientiran v absolutno glasbeno. Seveda pa je na koncu interpret tisti, ki na neki način tolmači skladateljevo idejo in izvedbi doda lasten podpis, nekaj svojskega, v prvi vrsti umetniškega, nekaj, kar vsako posamezno interpretacijo dela posebno. In ta dvojnost nas bo tokrat zanimala,« je povedal muzikolog prof. dr. Jernej Weiss, vodja simpozija.
Med ključnimi letošnjimi govorci je omenil prof. dr. Clemensa Hellsberga, dolgoletnega violinista Dunajskih filharmonikov in predstojnika Dunajske filharmonije do leta 2014, ki bo osvetlil nekaj zanimivih interpretativnih izkušenj z najrazličnejšimi dirigenti. Profesorja poznamo tudi kot avtorja znamenite monografije Demokratie der Könige o zgodovini Dunajske filharmonije. Ob obisku Slovenije želi obiskati tudi grob maestra Carlosa Kleiberja, s katerim je bil tako profesionalno kot osebno povezan. Zanimanje velja tudi za predavanje profesorja Wolfganga Marxa, trobentača in muzikologa z univerze v Dublinu, ki bo spregovoril o aktualnem področju umetne inteligence in interpretacije.
Novost SGD bo mednarodni študentski simpozij na glasbeni akademiji pod vodstvom asistentke dr. Tjaše Ribizel Popič. »V razpravo in nasploh v delovanje SGD želimo vključiti mlade, to je zelo pomembno, le tako bodo ti dnevi lahko nadaljevali svoje poslanstvo,« meni Weiss. Potekala bo še okrogla miza, ki bo sledila antropološkemu simpoziju kot spremljevalnemu dogodku na temo glasbene kulture na javnem radiu.
Koncertni del SGD
Otvoritveni koncert v Slovenski filharmoniji – igral bo hišni orkester, dirigiral pa Davorin Mori – bo izpostavil ustvarjalnost treh skladateljev. Aldo Kumar in Uroš Rojko sta letošnja sedemdesetletnika, Tomaž Svete pa bo ta okrogli življenjski jubilej dosegel čez dve leti. Slišali bomo popularno Kumarjevo kompozicijo za orgle in orkester Strastra, violinistka Lalita Svete bo krstno izvedla Svetetov Koncert za violino in orkester, Uroš Rojko pa je posebej za pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček Laznik napisal koncert za dva klavirja in orkester z naslovom Odtekanje časa VII. Povedali sta, da so redki sodobni skladatelji, ki se sploh upajo spopasti z izzivom pisanja za dva klavirja.
Društvo slovenskih skladateljev se SGD tradicionalno priključuje z Nočjo slovenskih skladateljev pa tudi s Koncertnim ateljejem, kjer bodo tokrat pozornost namenili Dušanu Sodji in Tatjani Kaučič, ki trideset let umetniško delujeta v Duo Claripiano. Njuna odlika je tesno sodelovanje s slovenskimi skladatelji in številne krstne izvedbe njihovih del, tokrat pa bosta igrala Sonatino Uroša Kreka, Spomin Lojzeta Lebiča, Canto rapsodico Janeza Matičiča ter nova dela, ki so jih zanju napisali Nenad Firšt, Tadeja Vulc in Tržačan Corrado Rojac. Predsednik DSS Dušan Bavdek je napovedal, da jima bodo v petek podelili stanovsko Lipovškovo nagrado.
Zapisani v zgodovino
Komorni cikel butičnih koncertov Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus se SGD tokrat priključuje s koncertom v minoritski cerkvi v Mariboru. Godalni kvartet Carpe artem bo igral dela Huga Wolfa, Viktorja Parme, Tomaža Sveteta in Dominika Jakšiča. Glasbena matica Ljubljana pa SGD priključuje svoj cikel samospevov. Predsednica društva Veronika Brvar je povedala, da bo koncert v celoti posvečen ustvarjalnosti Mirka Polića, ki je bil v prvi polovici 20. stoletja izjemno dejaven v glasbenem življenju v Ljubljani. Deloval je v Operi, pomemben pečat je pustil tudi pri Glasbeni matici, medtem ko mu je za skladanje ostajalo malo časa. Dediščino pozabljenega skladatelja bodo obudili sopranistka Aleksandra Radovanović, pianist Igor Vićentić, ki je skladateljev pravnuk, ter tenorist Gregor Ravnik.
Sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Viteški dvorani Križank bo Simfonični orkester RTV Slovenija zagnal s Sinfonietto za godala skladatelja Božidarja Kosa, ki je deloval v Avstraliji in se je tudi mednarodno uveljavil. Delo sodi v obdobje, ko je začel evropski avantgardizem spajati z elementi balkanske folkloristike. Na sporedu bosta tudi kompoziciji glasbenic različnih skladateljskih poetik, ki sta ustvarili glasbo za otroke, to sta srbska umetnica Svetlana Maraš in skladateljica Larisa Vrhunc.
Nazadnje bodo izvedli še Koncert za violino in orkester Janeza Matičiča iz sedemdesetih let. Igral bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Stevena Loya, interpretirala pa ga bo violinistka Lana Trotovšek. Povedala je, da je Matičič koncert napisal za prijatelja Igorja Ozima, da je zelo dobro napisan za violino, tako rekoč udobno, ko ga tehnično obvladaš, sicer pa se čuti pridih skladateljevih elektroakustičnih razmišljanj o glasbi, čeprav je zasnovan povsem tradicionalno – v sonatni obliki. V polni orkestraciji violina nenehno vzpostavlja dialog s tolkali, v melodičnem smislu tudi s trobili in pihali, medtem ko k samemu razpoloženju koncerta doprinesejo godala, je še povedala violinistka. Organizacija SGD sodi pod okrilje Festivala Ljubljana.
