»V letošnji glasbi in programu 66. Jazz festivala Ljubljana je ob glasbi prisotna tudi beseda. Ta beseda je kritična, je brezkompromisna, neposredna, podčrta glasbo, jo vodi, usmerja, dopolnjuje pa tudi razširja. To so besedila, eseji, poezija, skripture, metateksti, ki glasbo vpenjajo v določen kontekst – bodisi je to kontekst upora, protesta, osvoboditve bodisi kontekst jazza kot kontrakulturnega gibanja, danes kot kritičnega odziva na aktualno ameriško politiko ali pa na južnoafriški apartheid. Je pa ta urgenca nujnost, s katero ta glasba naslavlja današnje izzive,« je izpostavila programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar.

Nujnost kritike skozi glasbo

Programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar in sokurator programa Borja Močnik Foto: Nada Žgank

Sokurator programa Borja Močnik je dodal, da postaja​ kuriranje glasbenih festivalov vse bolj zahtevno zaradi vse višjih honorarjev in stroškov, trenda sklepanja daljnoročnih dogovorov ter monopolizacije, ki se dogaja v raznih sektorjih glasbene industrije. »Kljub temu nam je letos ponovno uspelo pripraviti izjemno aktualen program – od znanih imen do nišnih, od tistega, čemur pravimo 'pravi jazz', do bolj raziskovalnih in prostih izrazov.«

Protagonistke, voditeljice, grammyjevke

Nujnost kritike skozi glasbo

Meshell Ndegeocello je v prvi vrsti basistka, a tudi vokalistka, pesnica, raperka, politična aktivistka. Foto: arhiv CD

Prvi koncert z Meshell Ndegeocello 2. julija bo v Križankah. Ameriška basistka, vokalistka in pesnica je za zadnji album
No More Water: The Gospel of James Baldwin prejela že tretjega grammyja, črpala pa je iz bestselerja The Fire Next Time velikega afroameriškega pisca in esejista Jamesa Baldwina, s katerim je avtor zaključil svojo kritiko sistemskega rasizma.

Nujnost kritike skozi glasbo

Pevka, pripovedovalka zgodb, skladateljica in vizualna umetnica Cécile McLorin Salvant prihaja prvič v Ljubljano. Foto: arhiv CD

Pred njo bo nastopila vokalistka Cécile McLorin Salvant, tudi pripovedovalka zgodb, skladateljica, vizualna umetnica, režiserka, ki v Ljubljano prihaja prvič. Giblje se med jazzom, bluesom in šansonom, in tudi ona je doslej nabrala že tri grammyje. Očara s tem, kako tradicionalno jazzovsko klasiko postavlja v drugačen kontekst, obarvan z lucidnostjo, igrivostjo, a brez nastopaštva ter s posebno karizmo.

V letošnjem programu so tudi sicer močno prisotne ženske. Po mnenju Tine Lešničar se trenutno na svetovnem jazzovskem poligonu dogaja akumulacija zares izvrstnih glasbenic z vrhunskimi projekti in vrhunskimi zasedbami, »tako da bi z lahkoto sestavili tudi program samo z glasbenicami, brez kakršnih koli kompromisov, sploh pa ne umetniških.«

V Linhartovi dvorani CD bo v četrtek prvi koncert že ob 18. uri, ko bosta nastopila sloviti ameriški saksofonist David Murray ter jazzovski kolektiv Tarbaby, ki sta se povezala prav na pobudo ljubljanskega festivala. The New York Times je njihov album You think this America lani razglasil za album leta, na drugem mestu lestvice pa se je znašla Francesca Davida Murraya.

Nujnost kritike skozi glasbo

Aja Monet je pesnica, pisateljica, mojstrica »spoken-worda«, kulturna delavka, skupnostna pobudnica in aktivistka iz Brooklyna. Foto: arhiv CD

Na istem prizorišču bo v soboto ob 18. uri nastopila še ena vokalistka, Aja Monet, ki je tudi pesnica, pisateljica, mojstrica »spoken-worda«, kulturna delavka, skupnostna pobudnica in aktivistka iz Brooklyna. Teme njenega pisanja so nepravičnost, pregoni, upor in sistemsko nasilje od vzhodnega New Yorka do Palestine. Govori pa tudi o pripadnosti, materinstvu, ljubezni, konceptih skupnosti. Je lanska nominiranka za grammyja.

Nujnost kritike skozi glasbo

Brandee Younger lahko pripišemo velike zasluge za zadnji val popularizacije in ponovne uveljavitve harfe kot pomembnega koščka instrumentarija v sodobnem jazzu, soulu in hiphopu.
Foto: Erin Patrice Obrien

Naslednja od glasbenic bo klasično izobražena harfistka Brandee Younger, ki ji pripisujejo velike zasluge za popularizacijo harfe v sodobnem jazzu, soulu in hiphopu. Na ljubljanskem festivalu bo ekskluzivno nastopila s Slovenskim improvizacijskim kvartetom. Še ena gostja prihaja na festival, gre pa za izstopajočo protagonistko razburljivega »londonskega novega jazza« Yazz Ahmed, trobentačico, ki kombinira jazz, arabsko glasbo in elektroniko. Med nastopajočimi bodo še mednarodni kvartet Fresh Dust, ki ga krmari tolkalec in skladatelj Jaka Berger in v katerem je tudi trobentačica Susana Santos Silva, ter Sc'ööf, ki s svojo radikalno zvočno govorico gradi mostove med jazzom in različnimi popularnoglasbenimi žanri.

Novi oder za mlade

Nujnost kritike skozi glasbo

Flock je mali all-star sestav oziroma kar superskupina britanske scene novega jazza. Foto: arhiv CD

Oder pod drevesom v parku pred CD je novo prizorišče festivala, tja pa so povabili predvsem mlajše zasedbe. Kavčič/Debelić Quartet združuje svobodno formo in groove elemente, Neža Okorn bo predstavila svoj projekt Intima. Sledili bodo Flock, superskupina britanskega novega jazza, ter Vid Bavcon Kvintet.

V okviru spremljevalnega programa bo v soboto tradicionalni dopoldanski koncert za otroke z Boštjanom Gombačem in Nejcem Škoficem. Na ogled je tudi fotografska razstava italijanskega fotografa Pina Ninfe, ki je po besedah kuratorja Žige Koritnika »pristno potovanje v svet jazza«. Podobo 66. Jazz festivala Ljubljana je zasnoval oblikovalski tandem Studiev AA in Kruh. 

Boštjan Simon, rezidenčni umetnik 66. Jazz festivala Ljubljana

Jazz festival Ljubljana je za umetnika v rezidenci letos postavil Boštjana Simona, vsestranskega saksofonista, elektrofonika in skladatelja. Na odru bo trikrat, dan pred uradnim odprtjem festivala 1. julija v Klubu CD v duetu s saksofonistom Pasqualom Calòjem, v četrtek ob 19.30 na glavnem odru v parku pred CD z zasedbo There Be Mosters ter v soboto ob 15.30 v Klubu CD z Elvisom Homanom, s katerim tvorita duo Aug.unis, in belgijskim pianistom Jozefom Dumoulinom.

Priporočamo