Marsikdo bi pomislil, da je Saša 21 nova zgodba, nastala po koncu KUD Idijotov, a v resnici gre za vzporedni projekt, ki ste zagnali že v aktivni fazi matične skupine. Kakšni so bili razlogi zanj?

Nastanek Saše 21 je povezan s poškodbo hrbtenice basista KUD Idijotov leta 2003, saj sem mislil, da bo odsoten precej dlje, kot je pozneje bil. Da bi vmesni čas kar najbolje izkoristil, sem iz predala potegnil nekatere starejše, nikoli posnete pesmi; zbral sem novo ekipo, s katero sem te skladbe uigral, imeli smo nekaj koncertov, marca 2004 pa smo zavili v studio in jih posneli.

Kakšen odnos pa ste imeli do tega projekta? Ali ste ga razumeli kot enkratni solo izlet ali kako drugače?

Saša 21 je bil v prvi vrsti solo projekt, ki sem ga zagnal s točno določenim ciljem – da posnamemo »najdenih« dvanajst pesmi in jih izdamo v vinilnem formatu. Takrat je namreč v glasbeni industriji kot nosilec zvoka dominirala zgoščenka; sam pa sem ljubitelj vinilnega formata, zato sem veliko energije vložil v to, da v tej obliki album tudi izide. Seveda mi je bilo pred desetimi leti jasno, da ne bom dobil podpore pri nobeni založniški hiši; album sem nameraval realizirati v samozaložbi, kajti takrat sem bil tega še sposoben po finančni plati.

Kaj je potem preprečilo dokončno realizacijo? In zakaj ste se potem k projektu znova vrnili?

Rehabilitacija basista je trajala mnogo manj, kot je bilo sprva predvideno, zato so KUD Idijoti po njegovi vrnitvi v bend začeli normalno delovati naprej. Posledično sem moral stopiti na zavoro glede Saše 21, vendar z namenom, da bo vinilka enkrat v prihodnosti vseeno izšla. Prelaganje realizacije se je nadaljevalo do druge bolniške situacije v KUD Idijotih, ko je zbolel Tusta. Po njegovi smrti smo se odločili, da bend razpustimo. V medčasju sem občasno sodeloval v projektu Narada, a ves čas resno pogledoval proti dokončanju nekdaj začetega dela. S smrtjo Tuste mi je postalo jasno, da je Saša 21 moja nova skupina.

Vseeno me zanima, zakaj material za Sašo 21 ni bil primeren za KUD Idijote.

KUD Idijoti smo sloveli kot enostaven bend, vendar sploh ni bilo tako. Naše skladbe so bile dolge tudi pet ali šest minut, med njimi so bile nekatere zelo zahtevne, kot na primer Rodna gruda z albuma Cijena ponosa. Bistvo Saše 21 je enostavnost, skorajda primitivna preprostost. Prepričati KUD Idijote v nekaj takšnega – z mislijo, da bi izšlo na albumu – bi bilo nemogoče. Tega sem se zavedal in se odločil, da poiščem druge sodelavce. Da sem ravnal prav, se mi je potrdilo na poti KUD Idijotov v Črno goro; ko so preostali člani benda v avtu poslušali posnetke, se ni do njih nihče naklonjeno opredelil. Le Tusti je bila všeč skladba Vesna 2 in vztrajal je, da jo uvrstimo v koncertni program KUD Idijotov.

Kar težko je verjeti, da je ob dokončanih posnetkih trajalo dobrih deset let, da je album končno izšel.

Nemogoče je razložiti, kako ima lahko v bistvu zelo vesela in optimistična plošča tako težko in bolečo karmo. Takoj po prvem nastopu Saše 21 je umrl prijatelj Robi Matić, ki je bil neposredno povezan z njo. Po prvem studijskem snemanju sem ostal še brez bobnarja, ki se je preselil na Krk. Veliko ljudi je v tistem času prihajalo, še več jih je odšlo, sploh takih, ki so mi bili blizu. Poleg tega sem začel graditi svoj studio, da bi v njem miksal svoje poznejše projekte, a je nato v njem kmalu prišlo do okvare. Vse te stresne situacije so me oddaljevale od cilja, ki pa sem ga vendarle dosegel.

Koliko pa so takratne pesmi še aktualne v današnjem času?

Pesmi so bile resda posnete pred desetimi leti, a so nastale še prej; in prepričan sem, da tega ne bi nihče opazil, če ne bi bil vnaprej seznanjen s tem. Zvenijo zelo optimistično in sveže. Nekatere izmed njih niti danes niso izgubile svoje osnovne aktualnosti. Razlog je ta, da niso podrejene nobenemu trendu niti se ne naslanjajo na neki specifičen žanr. Priznam, da je zvok resda malce arhaičen, a kaj, ko uporabljam isto kitaro in ojačevalec že dvajset let.

Ali ste temu primerno tudi izbrali izdajo samo v vinilnem formatu in omejeni nakladi 500 in še 21 izvodov?

Matematika je zelo preprosta: od 521 oštevilčenih primerkov jih je šlo petsto v prodajo, prvih enaindvajset pa sem shranil v domači sef. Če bo povpraševanje večje, se bomo temu primerno prilagodili.

Ni zanemarljivo, da album VD-i1 v letnih pregledih visoko kotira. Ali ste presenečeni? Koliko tega zanimanja odpade na račun nostalgije za KUD Idijoti?

Nisem presenečen, saj sam mislim, da album zveni odlično, pa četudi se to morda sliši neskromno. Kar zadeva drugi del vprašanja: Sašo 21 zavračajo ravno trdi nostalgični fani KUD Idijotov. Ne morejo se namreč sprijazniti s tem, da je Saša 21 bend, ki izvaja izključno svoje pesmi in nič iz repertoarja KUD Idijotov. Bendoma je skupno le, da sem nekoč igral kitaro v KUD Idijotih. Kratko in konkretno.

Tako zveni tudi album; že prvo poslušanje vzbudi občutek, da imamo opraviti s prevladujoče melodičnim pop-punkom, ki na trenutke koketira celo s hardrockovskimi rešitvami iz sedemdesetih let. Ali ste se sčasoma omehčali?

V obdobju, ko sem pripravljal in snemal ta material, sem še vedno igral v KUD Idijotih, ki so bili melodičen, a surovejši bend z elementi hardcora. Te linije nisem želel podvajati, temveč poiskati novo, malce mehkejšo ali bolj pubrockovsko smer, ki bi bila primerna za klubsko atmosfero. No, sčasoma se je začel zvok bogatiti, kar sem opazil šele na koncu, tako da je tudi VD-i1 veliko trša plošča, kakor sem sprva načrtoval. Osnovna glasbena premisa vseeno ostaja nespremenjena – enostavnost.

Tudi besedila, četudi klasično ironična, so manj provokativna kot nekoč.

Besedila sem podredil glasbenim linijam, zato kratka besedila korespondirajo s preprostimi glasbenimi rešitvami. Najbolj tipičen primer je skladba Demo, demo, kjer trije akordi podlagajo pesem, katere besedilo je ena beseda.

Obrnjen primer je Preduga, ki traja »predolgih« enajst minut. Nič kaj punkovsko.

Preduga lepo odpove album – odpre ga namreč skladba Kratko in konkretno, ki najavi koncept brez filozofiranja in dolgih solaž, vrstijo se kratke dve- ali triminutne pesmi, dokler se ne iztečejo v Predugo. Ta opisuje, kako se je skupina odpravila h založbi, da bi izdala album, in kaj vse se jim zgodi. Nekje na osmi minuti pesmi jim urednik pove, da je to predolgo, da ljudje želijo krajše in konkretnejše stvari, s čimer ponovi besedilo prve pesmi in zaokroži album.

Na albumu se kot gost pojavi tudi umrli Branko Črnac - Tusta. Kaj se dogaja z dolgo pričakovanim labodjim spevom KUD Idijotov – Zbogom Istro?

Vsi trakovi so v istem studiu, kjer smo miksali tudi album Saše 21, pa sem jih v eni izmed pavz preposlušal. Album bom dokončal takoj, ko najdem več prostega časa, da se mu lahko v celoti posvetim. Tusta je odpel polovico pesmi, kajti za druge do takrat še nisem dokončal besedil. V teh trenutkih razmišljam, kaj objaviti, kako stvar zapakirati – ali objaviti vse pesmi ali samo tiste, na katerih je pel Tusta, ali naj sam odpojem preostale… Skratka, Zbogom Istro čaka na svoj pravi trenutek.