Z nocojšnjim koncertom Kraljevega orkestra Concertgebouw se obeta eden vrhuncev letošnje glasbene sezone, sploh ker ugledni glasbeniki prihajajo v goste skupaj s svojim šefom dirigentom Marissom Jansonsom; ta sicer z njimi po desetih letih prekinja sodelovanje in menda končuje tudi svojo dirigentsko kariero. Bomo torej na zaključnem večeru 62. Ljubljana Festivala priča enemu zadnjih nastopov slovitega Jansonsa, ki ga je denimo ravno tako ugledni maestro Simon Rattle označil za največjega še živečega dirigenta na svetu?
Značilni žametasti zvok
Kraljevi orkester Concertgebouw je v zgodovini zamenjal le šest šefov dirigentov, med njimi sta bila tudi Willem Kes in Joseph Willem Mengelberg, ki so z jasno umetniško vizijo pripeljali orkester med najboljše na svetu. Njihov predzadnji dirigent, Riccardo Chailly, je ljubljanski festival obiskal lani z Gewandhaus orkestrom iz Leipziga, v Ljubljani pa je gostoval že tudi amsterdamski orkester; leta 2002 so pod vodstvom francoskega dirigenta Yan-Pascala Torteliera nastopili v zlatem abonmaju Cankarjevega doma in takrat naredili izjemen vtis. Na ducate skladateljev in dirigentov je sicer že sodelovalo s tem slavnim orkestrom, med njimi Richard Strauss, Gustav Mahler, pa Ravel, Debussy, Stravinski in Schönberg.
Britanska revija Grammophone je leta 2008 sestavila mednarodno žirijo in ji naročila, naj določijo najboljši orkester na svetu. Kakšni so bili kriteriji izbire, ni ravno znano, so pa ta laskavi naziv prilepili ravno orkestru iz Amsterdama. Ko je govor o njegovem zvoku, se v javnosti omenjajo »žametna godala«, »zlata trobila«, »poosebljena pihala«. Svoj sedež imajo v eni najbolj akustičnih koncertnih dvoran na svetu, ki nosi ime po orkestru.
Prebojna Jansonsova era
Mladi Mariss Jansons je bil sprva violinist, prve učne ure je dobil pri svojem očetu Arvidsu. Pozneje so se iz Rige preselili v Sankt Peterburg, kjer je oče prevzel dirigentsko paličico v tamkajšnji filharmoniji, Mariss pa je nadaljeval študij violine in dirigiranja. Študijska pot ga je nato peljala k Hansu Swarovskemu na Dunaj in Herbertu von Karajanu v Salzburg. Prvi resnejši angažma je dobil v Sanktpeterburški filharmoniji kot pomočnik šefa dirigenta, nato pa je postal glasbeni direktor Filharmoničnega orkestra v Oslu, s katerim si je kmalu utrl pot med najvidnejše dirigente. Kot gostujočega dirigenta so ga začeli vabiti Berlinski in Dunajski filharmoniki, Londonski filharmoniki, Pittsburški simfonični orkester in Bavarski radijski simfonični orkester pa sta ga imenovala za svojega glasbenega direktorja.
Ravno ob stoletnici Kraljevega orkestra Concertgebouw je temu nizozemskemu orkestru dirigiral prvič, s svojo izjemno karizmo pa je očaral tudi njih, saj so ga nato vsako leto vabili v projekte, dokler ga leta 2004 niso imenovali za svojega šefa dirigenta. Njegov model vodenja orkestra menda ni avtokratičen, temveč kooperativen in spoštljiv do glasbenikov. Letos svoje sodelovanje z njimi zaključuje, v kurikulum pa si bo orkester pod njegovim vodstvom zapisal zlasti poglobljene interpretacije del Brucknerja, Mahlerja, Straussa, Brahmsa, Šostakoviča in Messiaena. Šostakoviča in Brahmsa bomo slišali tudi nocoj, prvega v delu Variacije na Haydnovo temo op. 56a, drugega v Simfoniji v f-molu, št. 1, op. 10.
Večji obisk na festivalu
Na nocojšnjem zaključnem večeru ljubljanskega poletnega festivala se bo orkester posvetil tudi Ravelu. Slišali bomo njegovo suito Dafnis in Hloa ter Koncert za klavir in orkester v G-duru, op. 34, kjer se bo kot solist predstavil ta hip eden najbolj atraktivnih pianistov, Francoz Jean-Yves Thibaudet, za katerega je New York Times zapisal, da je »vsak njegov ton biser«; slovi sicer po izjemnem združevanju poetičnega in tehničnega v svojih izvedbah. Njegova tridesetletna kariera mu je navrgla več kot 50 albumov ter številne ugledne nagrade v Nemčiji in Franciji.
Ljubljana Festival je trajal dva meseca, od 1. julija, ko je na Kongresnem trgu zadonela Orffova kantata Carmina Burana z Orkestrom Slovenske filharmonije, združenimi zbori in dirigentom Urošem Lajovicem, nato pa ponudil še 48 večernih dogodkov ter vrsto spremljevalnih. Stal je dva milijona evrov, polovico je prispevala Mestna občina Ljubljana, drugo polovico naj bi napolnili s prodanimi vstopnicami in sponzorskimi sredstvi. So pa prodali več vstopnic kot lani, tako da je 50.000 obiskovalcev v festivalski proračun dodalo 520.000 evrov.
Festival bo v Križankah do konca poletja koprodukcijsko pospremil še dva dogodka, Slovensko popevko 13. septembra v sodelovanju z RTV Slovenija ter krstno izvedbo slovenskega avtorskega muzikala Cvetje v jeseni 17. septembra; pod režijo slednjega se podpisuje Vojko Anzeljc, glasbo je spisal Matjaž Vlašič, libreto in dramsko besedilo pa Janez Usenik.