Pevec ne le poje, ampak uporablja svoje telo kot kompleksen, organski inštrument: vsaka sprememba dihanja, drže ali napetosti mišic vpliva na vibracijo zvoka in sam ton. Ohranjati osebnostno kondicijo in hkrati svoje telo kot inštrument, je torej odgovorna naloga. Ni vse v genih, ogromno je v osvojeni tehniki; če je prava, lahko vokalista ohranja svežega še dolgo v zrelost in ga z leti še bolj žlahtni. Med takimi srečneži je nedvomno eden največjih tenoristov vseh časov, José Carreras, ki pri svojih letih še vedno nastopa pred številnim občinstvom.
V koncertni kondiciji
Letos je že imel nekaj koncertov in nekaj jih še bo. Junija denimo je najprej obiskal Argentino, kjer je pel v Teatro del Bicentenario v San Juanu. Konec istega meseca je imel še dva koncerta v Kazahstanu (v Astani in Almatyju), avgusta pa je najprej nastopil v puljski Areni, nekaj dni pozneje pa še v Bolgariji, in sicer na Trgu sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji, kjer je pel z dolgoletnim odrskim prijateljem iz slovitega Tria tenorjev Plácidom Domingom in bolgarsko sopranistko Sonjo Jončevo, z njimi pa je bil orkester Sofijske filharmonije.
Po ponedeljkovem koncertu v Ljubljani, kamor Carreras prihaja z Zagrebško filharmonijo in dolgoletnim prijateljem, maestrom Davidom Giménezom (posebna gostja bo operna solistka ljubljanske Opere, sopranistka Martina Zadro), bo imel novembra še dva koncerta v Avstraliji (v melbournski areni Margaret Court ter v ICC Sydney Theatre), nato pa naj bi se od odrov poslovil oziroma nanje stopil le še priložnostno. Na tako imenovani poslovilni turneji je bil zadnji dve leti. Tako pravi sam: »Živim v Barceloni, ki je eno najlepših mest na svetu. Zdaj imam čas, da berem, še vedno poslušam veliko glasbe. Rad sem z vnuki (ima sina in hčer, dvakrat se je poročil in dvakrat ločil, op. p.) in rad hodim na nogometne tekme, v kino, gledališče, muzeje. Skratka počnem stvari, ki jih počnejo vsi običajni ljudje.« Carreras je bil od nekdaj zelo ponosen na svoje poreklo, katalonski jezik in kulturo.
Lirični tenorist
Rodil se je kot Josep Maria Carreras i Coll, že pri osmih letih je prvič nastopil javno, ko je zapel arijo iz Verdijeve opere Rigoletto. V tamkajšnji operni hiši Liceu je debitiral pri enajstih letih, ko je nastopil v dveh manjših vlogah (El retablo de Maese Pedro, La Bohème). Študiral je sicer kemijo, a se je kmalu posvetil glasbi ter se preusmeril na Conservatori Superior de Música del Liceu v Barceloni.
Prvi veliki profesionalni preboj mu je uspel leta 1970 v Barceloni z Verdijevo opero Nabucco. Takoj se je po svetu razširil glas o vrhunskem pevcu, ki se mu odlično prilegajo osrednje Verdijeve in Puccinijeve tenorske vloge: Don Carlos, Radamès, Alfredo, Cavaradossi, Rodolfo, Andrea Chénier. V svoji bogati karieri je sodeloval z največjimi dirigenti, kot so bili Herbert von Karajan, Leonard Bernstein, Claudio Abbado. Za vrhunec njegove kariere lahko štejemo sredino osemdesetih prejšnjega stoletja, ko je veljal za enega najbolj zaželenih lirskih tenorjev; v anale je denimo šel njegov nastop leta 1984 v La Bohème na Züriškem festivalu.
Najbolj umirjen med tremi tenorji
Posebna zgodba so bili Trije tenorji, ki so mu mednarodno slavo prinesli tudi v širši javnosti. Leta 1990, ob svetovnem prvenstvu v nogometu v Rimu, je prvič zapel skupaj s še dvema izjemnima tenoristoma, Lucianom Pavarottijem in Plácidom Domingom. Dirigiral je slavni maestro Zubin Mehta. Koncert Treh tenorjev v Termah Karakale je postal svetovni fenomen, posnetek pa eden najbolje prodajanih klasičnih albumov vseh časov (prodal se je v več kot 10 milijonov izvodih, rekordne številke so se beležile tudi pri ogledu videov). Nepozabna ostaja Carrerasova izvedba skladb Granada in O sole mio. Trio je nato nastopal po vsem svetu, tudi na stadionih, kjer so jih spremljale desetine tisočev ljudi.
V primerjavi z Domingom in Pavarottijem je Carreras po značaju veljal za najbolj umirjenega, tudi na odru je bil najbolj zadržan. Pravzaprav sploh ni maral spektakla, raje je kot umetnik deloval čustveno neposredno, skoraj osebno. V njegovih intervjujih in nastopih je bilo vedno čutiti toplino in ranljivost. Mnogi poslušalci, ki so jih imeli čast slišati v živo, so pozneje povedali, da jih je Carreras najbolj »ganil«, četudi njegov glas ni imel Pavarottijeve silovitosti ali Domingove vsestranskosti.
Sloviti tenorist je v svoji bogati karieri posnel več kot šestdeset oper, številne solo albume (od opernih arij do neapeljskih kancon in celo popularnih skladb), igral je tudi v nekaj filmih, med njimi v znani glasbeni drami The Barcelona Story (1989) in televizijskem filmu o Marii Callas. Prejel je več nagrad grammy, brit awards in echo klassik. Odlikovali so ga z visokimi španskimi in italijanskimi odlikovanji. Je častni državljan številnih mest, vključno z Barcelono.
