Nastopili so francoski rockerski dvojec Équipe de Foot, domači rock trio Auto in primorska zasedba Spiral Mind, ki za letos napoveduje nov album. Alternativna diva, Litovka Monikaze se loteva trših izpeljav elektronske glasbe. Nastop nenavadnih Poljakov Siksa meji na eksperimentalno gledališče. Hrvati Nemeček se zanašajo na balkanske ljudske motive. Samosvoje so tudi tokijske glasbenice Kuunatic, ki igrajo na tradicionalna japonska glasbila. Prvenec Gate of Klüna so izdale lani pri ljubljanski založbi Glitterbeat.
Vendar je festival programsko horizontalno zasnovan. Mogoče je oblikovati individualno izkušnjo in odkrivati svoje favorite. Ne temelji na hierarhični strukturi, ki ponuja nekaj glavnih imen in podporni program, temveč so nastopajoči izenačeni. Prihajajo iz lokalnih in regionalnih scen ter so mednarodnemu občinstvu večinoma nepoznani. Učinkovita strategija za obisk festivala je torej prepustiti se toku dogajanja z namenom, da te preseneti drugačno in še neslišano.
Izredne razmere
Ruskih izvajalcev, ki so v preteklosti predstavljali zanimivejši del programa, letos ni bilo. Edinemu gostujočemu bendu iz Ruske federacije, čerkeškim Jrpjej niso odobrili vizuma. Zapletalo se je pri didžeju kijevske raperke Aloyne Aloyne – ki je sicer upravičila pričakovanja –, kajti ukrajinskim moškim je dovoljeno zapustiti domovino le pod posebnimi pogoji. Denimo kulturniki lahko zaprosijo za dovoljenje za prestop meje za čas gostovanja v tujini. Tega je moral pridobiti tudi organizator največjega ukrajinskega glasbenega festivala Atlas Vlad Yaremchuk, ki je opisal odziv glasbene scene na aktualno vojno in pozval evropske organizatorje, da najemajo ukrajinske ustvarjalce. Festival Atlas, ki je v Kijev v letih pred pandemijo privabil več kot pol milijona obiskovalcev, je odpovedan. Yaremchuk pove, da so ga pred rusko invazijo intenzivno pripravljali, potem pa se je čez noč festivalska dvorana spremenila v humanitarno skladišče, premično festivalsko infrastrukturo od ograj in prtičkov do prenosnih stranišč pa so darovali. Trenutno deluje v iniciativi ukrajinske asociacije glasbenih dogodkov Music Saves UA, ki zbira sredstva za vojne žrtve.
Podpora glasbi na tržišču
Na konferenci Music Export so opozarjali na posledice, ki jih je za glasbeno industrijo imela pandemija. Soočajo se s pomanjkanjem kadra doma in v tujini, predvsem tehničnega, ki se je, ko so se prizorišča (nepremišljeno) zapirala, s čimer so se ukinjala tudi delovna mesta, prekvalificiral. Izpostavljajo pomanjkanje sistemske podpore in nezadostno poznavanje delovanja prireditvene industrije s strani odločevalcev. Na sektor vplivajo tudi podražitve, predvsem gostovanj in turnej, kar bo vplivalo na cene vstopnic. Vendar znana britanska agentka Beckie Sugden opogumlja, da glasbi v času recesij načeloma »ne gre slabo« in da dobijo priložnost žanri, kot je punk, ki se »upirajo establišmentu«.
Z zavedanjem, da glasbe ni mogoče prepustiti zakonitostim prostega trga, še posebej v Evropi, kjer so nacionalni trgi majhni, velja izpostaviti panel s predstavnicami agencij za izvoz glasbe iz Velike Britanije, Francije, Nemčije in Poljske. Takšne javne agencije nudijo podporo glasbenikom in drugim akterjem na glasbeni sceni, ki želijo svoje delovanje mednarodno razširiti. Opismenjujejo jih o glasbenem poslu in jim tudi krijejo stroške turnej.
Agencije za izvoz glasbe, ki bi skrbela za promocijo slovenskih glasbenikov v tujini, pa v Sloveniji ni. »Vendar smo na točki, ko je njena vzpostavitev več kot smiselna in potrebna. Prvi koraki so bili že narejeni z vzpostavitvijo festivala Ment,« razmišlja Peter Baroš, generalni sekretar glasbeno-informacijskega centra SIGIC, ki je tudi koproducent Mentove konference. »Vpleteni smo razumeli, da bo festival vzpostavil nove kanale za predstavljanje slovenske glasbe v tujini, temu pa je sledilo zavedanje, da je treba slovenske glasbene deležnike ustrezno usposobiti, da bodo te priložnosti tudi izkoriščene. Seveda pričakujem, da se vsa ta prizadevanja realizirajo v ustrezni podpori države, pa tudi drugih organizacij, kot so organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic, ki bodo omogočile nadaljnje korake k sistemski podpori predstavljanja in uveljavljanja slovenske glasbe v tujini. Sočasno pa tudi dvignile nivo profesionalnosti tega sektorja.«
