Skladateljica Larisa Vrhunc je skladbo Tako tiho napisala kot sodelujoča pri triletnem mednarodnem umetniškem projektu B-AIR. V okviru projekta, katerega partner je tudi Radio Slovenija, skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke, malčke in ranljive skupine ljudi. Sodeluje devet partnerskih organizacij iz sedmih držav, finančno jih podpira program EU Ustvarjalna Evropa, pod vodstvom Radia Slovenija denimo raziskujejo vlogo zvoka v razvoju človeka.

Skladatelji se ob tem, ko pišejo skladbe, posvetujejo z uglednimi mednarodnimi strokovnjaki z različnih področij – razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike. »Projekt B-AIR je pionirski, ker se podajamo v popolnoma nepreizkušene vode v upanju, da bodo pridobljena spoznanja in izkušnje odprli nove poti do glasbe, tako v razmišljanju odraslih kot v ponudbi glasbenih dogodkov za otroke vseh starostnih skupin,« pravi slovenska predstavnica projekta, skladateljica Larisa Vrhunc.

Zvoki za dojenčke

Kako torej z glasbo pritegniti pozornost tako majhnih poslušalcev, katera dela so zanje »prava«, kakšnim doživljajem so namenjeni tovrstni koncerti, so le nekatera vprašanja, ki se odpirajo ob tem. »Tisti, ki že imajo izkušnje s poslušalci te starosti, pravijo, da je treba najprej upoštevati njihovo potrebo po varnosti. To pomeni bližino staršev, ki niso vznemirjeni ali zaskrbljeni, ter zvočno okolje, ki je umirjeno in nasičeno s prijetnimi zvoki – raje ne s prenizkimi, ne sme jih tudi biti preveč, ne smejo biti glasni, vse spremembe se morajo zgoditi zelo postopno in počasi,« opozarja skladateljica. »V takem okolju potem malčke utegne zanimati marsikaj, predvsem to, kako zvok nastaja, od kod prihaja. Prav s to mislijo smo za ta koncert glasbenike posedli v krog, znotraj katerega se bodo lahko gibali malčki in njihovi starši.«

Drugi pomembni vidik je, poudarja skladateljica, da otroci lahko na neki način sodelujejo. »Predvideli smo blazinice, napolnjene s šumečim papirjem, ki jih bodo malčki lahko stiskali, ter igrače obešanke, ki cingljajo in jih bodo lahko starši na otrokovo željo zanihali. Oba zvoka bodo proizvajali tudi glasbeniki v orkestru in se na tak način odzivali na dejavnost otrok in jo dopolnjevali. Po ugotovitvah psihologov, pedagogov in nevroznanstvenikov bi bili tovrstni koncerti zelo pomembni, saj so otroci v tej starosti zelo dovzetni za vsakršne dražljaje, možgani se zelo intenzivno razvijajo, glasba pa dokazano med vsemi umetnostmi aktivira največji del možganov in pozitivno vpliva na fizično in psihično dobrobit. Otroci še premorejo primarno radovednost in zmorejo sprejeti precej kompleksnejše strukture, kot si večinoma mislimo. Prav tako še niso estetsko ukalupljeni in je prav to obdobje okno, v katerem lahko zelo pospešimo otrokov glasbeni razvoj. Vendar pa je treba zaradi specifik otrokovega senzoričnega aparata, ki se hitro prezasiči, glasbo izbirati zelo skrbno in upoštevati omenjena izhodišča.«

Dramaturginja, režiserka in radijska novinarka Saška Rakef Perko, strokovna vodja projekta B-AIR, pred koncertom pravi: »Gre za umetnost, ki vabi v stik, odnos, gre torej za relacijsko umetnost. In povabiti umetnost v zibko pomeni skupaj poslušati, brati, raziskovati. V udobju doma,
ko se denimo posluša neka radijska igra, namenjena skupnemu poslušanju malčka in starša, lahko postane poligon za njuno igro. To se lahko zgodi tudi na mehkih blazinah v koncertni dvorani, ko se bo izvedba simfonikov zlila z vokalnim raziskovanjem dojenčka.«