Tako se je orkester izkazal kot izrazito virtuozen korpus: glasbeniki so zliti v celoto, ki enotno diha, zvočna razmerja so sijajno uravnotežena, glasbeniki zlahka sledijo dirigentu z navidezno lahkoto v katerikoli neznosno hiter ritmični drnec. Zdi se, da je Daniel Harding, sicer tudi šef dirigent orkestra, nekako naravna izbira za glasbenike, da sredozemski temperament uravnoveša s severnjaško prefinjenostjo. Tako je celoten koncert minil v podobnih interpretativnih nastavkih, ki bi jih lahko razumel kot apolinične – v središču so bile lepota linij, virtuozna glasbena odzivnost in popolna urejenost glasbenega podajanja.
Predsednik Uefe
Čeferin o Gazi, lažni levici, idiotih ter razlogih za uspehe Dončića in Pogačarja
