V litijskem rudniškem rovu se bo v okviru glasbenega cikla 10°/100% (v rovu je stalnih deset stopinj Celzija in sto odstotkov zračne vlažnosti) enkrat na mesec do novembra zvrstilo pet zvočnih dogodkov eksperimentalne glasbe. Na njih se bodo predstavili izvirni slovenski ustvarjalci, ki bodo v svojih zvočnih improvizacijah črpali tudi iz specifik tega podzemnega koncertnega prostora. »Izvajalci, ki smo jih vključili v glasbeni cikel, spadajo med vodilne domače ustvarjalce na področju sodobne eksperimentalne glasbe. Gre za prejemnike številnih nagrad strokovne javnosti, tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru,« je povedal organizator kulturnega programa v Kulturnem centru Litija Gašper Šinkovec. Kot prvi bosta ta petek ob 19. uri nastopili izvajalki vokalne improvizacije Tea Vidmar in Irena Z. Tomažin, kot drugi pa bo 23. avgusta nastopil vsestranski glasbenik Elvis Homan, predstavnik mlajše generacije slovenskih jazz glasbenikov, ki se trenutno v Amsterdamu posveča živi elektronski glasbi in sodobni kompoziciji. Nadalje se bodo v prihajajočih mesecih do konca leta predstavili še Ana Kravanja, Andrej Kobal in Gašper Selko.
Novi zvočni svetovi zunaj koncertnih dvoran
»Pod pojem eksperimentalna glasba uvrščamo raznolike glasbene izraze, za katere je značilno odkrivanje novih zvokov in oblik, ki presegajo ustaljene žanrske meje. V poplavi uniformnih glasbenih izrazov, ki nam jih ponujajo komercialni mediji, se eksperimentalna glasba vedno bolj uveljavlja med delom publike, ki glasbe ne dojema zgolj kot zvočno kuliso ob drugih aktivnostih, ampak si želi bolj poglobljene izkušnje,« je pojasnil Gašper Šinkovec. Glede priljubljenosti te glasbene zvrsti meni, da pritegne predvsem mlajše generacije poslušalcev: »Po mojem mnenju na neki način poteka polarizacija. Ob tem, ko vedno večji del populacije izgublja globlji odnos do glasbe ter se zadovolji s ponudbo komercialnih medijev, v ozadju raste tudi del populacije, ki išče in odkriva novo glasbo v različnih nišnih žanrih.« Na eksperimentalno glasbo je vplival tudi tehnološki napredek, ki je omogočil, da je tovrstno ustvarjanje novih zvokov postalo dostopnejše, kot je bilo nekoč.
Litijski Rudnik Sitarjevec je sicer sodobni podzemni muzej, v katerem obiskovalci spoznavajo bogastvo rudarskega izročila in tamkajšnje geološke naravne dediščine, kjer najdemo več kot šestdeset različnih vrst mineralov. V zadnjem času pa je ta skrivnostni podzemni svet navdihujoč tudi za ustvarjalce z različnih področij, od likovnih umetnikov, ki se čudijo nad barvitostjo rudnika in lepoto sitarjevških mineralov, do glasbenikov, katerih glasba bo odmevala po rudniških stenah. O butičnem prizorišču, ki sprejme do trideset obiskovalcev, je Šinkovec povedal: »Tovrstni glasbeni izrazi pogosto ostanejo preslišani in nerazumljeni, z umestitvijo izvajanj v atraktivna okolja, kar Rudnik Sitarjevec Litija zagotovo je, pa ustvarimo večplasten dogodek, zanimiv tudi za publiko, ki sicer tovrstne glasbe ne spremlja. To sta osnovni namen in poslanstvo novega koncertnega cikla, ki ga lahko uvrstimo tudi v kategorijo 'site-specific' glasbenih dogodkov (dogodki, vezani na specifično lokacijo). Unikatna dela, ki nastanejo zunaj koncertnih dvoran, lahko odpirajo nove smeri dojemanja glasbe in zvoka, z uporabo teh prostorov in njihovih zvočnih posebnosti namreč publika prejme še dodaten kontekst.«
