Gligo se je tehničnih pojmov in strokovnih besed lotil interdisciplinarno. Obdelal jih je muzikološko, terminološko in jezikoslovno. Razlage so jasno napisane. Pojmom tujega izvora so dodane etimološke razlage. Navedba morebitnih sopomenk v angleščini, nemščini, francoščini in/ali italijanščini pomaga pri njihovi pojasnitvi. Komentarji o pojmih in kritike njihove rabe opozarjajo na problematičnost ali nepotrebnost prevajanja izbranih gesel, na njihove posamične ustreznosti, dvoreznosti in pomanjkljivosti. Primerjave in podobnosti pojmov, podani predlogi njihove rabe ter priložene vodilke po strokovni literaturi ponujajo trdno podlago za nadaljnje raziskovanje in delo na področju glasbene terminologije.
Pojmovnik odlikuje precizen in strog znanstveni pristop. V njem so zaobjeti vsi relevantni in temeljni pojmi glasbe 20. stoletja. Z enako resnostjo so obdelani tako pojmi iz »popularne« kot iz »klasične« glasbe. Gligo je presegel akademsko-muzikološke zidove z izrazitim avtorskim pristopom, ki ga odlikujeta odprtost in neizključevanje. Daleč od tega, da bi bil purist, se ravna po lastni presoji, ki je podkovana z bogatim znanjem in prodornim raziskovanjem tako terena kot obstoječe, predhodne strokovne literature. Predvsem pa je odgovoren – ali kot je zapisal v predgovoru: »Pred stroko edini odgovarjam za odločitve, ki sem jih sprejel v imenu stroke.«
Slovenski prevod, ki je nekoliko prirejena izvirna oblika Pojmovnika in je med drugim izpustil prvotni podnaslov »navodila za pravilno rabo«, je dobrodošla pridobitev za vse, ki se tako ali drugače ukvarjamo s sodobno glasbo. Po besedah urednika slovenske izdaje Leona Stefanije »ponuja strokovno neoporečno zbirko muzikoloških razlag temeljnih pojmov glasbe 20. stoletja«. Njegova strokovna podkovanost, natančnost, lucidnost in sistematičnost nas svarijo pred brezglavim in pogostokrat neosnovanim nizanjem in izmišljevanjem skovank, domislic in neologizmov, ki smo jim priča danes in ki imajo več opraviti s trendi in nagovarjanjem potrošnikov kot pa z ustreznostjo glasbene terminologije.
Za pojmovnik glasbe 21. stoletja je zagotovo še prezgodaj oziroma bi bila takšna objava več kot pretenciozna. Ne samo zato, ker smo šele na začetku stoletja, ampak ker je sodobna glasba še vedno z eno nogo v prejšnjem veku. Hkrati je tudi vprašanje, ali bi na novo izmišljeni termini sploh vzdržali obdelavo po strogi Gligovi maketi, ki se sama od sebe ponuja v nadaljnjo uporabo in obdelavo glasbenega izrazja tudi bodočim rodovom.
