Na Gregorčičevi 4 v Kopru je mladinski klub vse od sredine 60. let. Svojčas je slišal na ime Mladinski kulturni center (MKC), v zadnjem obdobju je to Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski in medgeneracijski center (MKSMC). V tem nekratkem obdobju je šel skozi prevetritve, menjave kadrov in generacij, vzpone in padce. Zadnjih dvajset let prostor upravlja DPZN z neukrotljivim Markom Brecljem na čelu. V njem izvaja program in dejavnosti, prostore uporabljajo tudi drugi kolektivi in društva, na primer za koncerte in delavnice; na tem zelniku je zraslo kar nekaj generacij z Obale. Na istem naslovu ima sedež tudi Ustanova Pohorski bataljon (UPB), ki povezuje naša samonikla prizorišča. Tako UPB kot DPZN delujeta v javnem interesu na področju mladine. Ker občinska zahteva po predaji prostorov ne predvideva nadomestnih prostorov, se sproža vprašanje nadaljnjega delovanja celokupnega aktiva, ki presega lokalne okvire.
Kaj natančno si je občina zamislila v novem »poslovnem prostoru«, ni razjasnjeno, kar upravičeno sproža goro pomislekov in nezaupanja. S takšnimi zgodbami na Obali nimajo dobrih izkušenj. Občinski piar se je v izjavi skliceval na dejstvo, da so v občini »nevladne organizacije, ki se uspešno ukvarjajo z mladino in imajo dobre programe ter zainteresirane uporabnike, nimajo pa ustreznih oziroma zadostnih prostorov«. Prenovljeni prostor naj bi tako dobil nove vsebine in naj ne bi bil le namenjen mladim, ampak naj bi ga ti tudi vodili in vsebinsko formulirali. Namesto da bi občina reševala prostorsko stisko s tem, da bi iskala in ponudila nove prostore drugim (novim) društvom in organizacijam ter tako širila kulturo dogajanja v mestu, si dovoli biti oholo avtoritarna – ene vrže na cesto, da bi nekdo drug prišel noter. Župan Boris Popovič pa dodaja: »Tam se dogaja vse tisto, kar ne želim, da bi se dogajalo mojim otrokom.« In tudi: »Marko Brecelj že dolgo ni več mlad, zato v mladinskem centru nima več kaj iskati.« Ob izkazanem nerazumevanju in nepoznavanju dejavnosti centra pač naravnost pove, kje ga čevelj žuli. Razklano koprsko sceno je izkoristil za obračun z Brecljem, ki mu v svojem slogu že odgovarja s praznovanjem Zlate dobe. Kar težko se je otepsti občutka, da gre za golo politično maščevanje za Brecljevo smešenje nedotakljivosti cesarskega lika župana. V tem duelu pa največ izgubljajo mladi – naj se to sliši še tako zlajnano.
