Kot se za center urbane kulture spodobi, bo praznovanje pete obletnice odprl grafitarski jam, ki bo potekal od 18. ure v podhodu pod Celovško cesto. Z ulično umetnostjo se bodo predstavili glavni grafitarski akterji, ki v slovenskem prostoru skrbijo za vizualno podobo ulic in dvig urbane kulture.
Uro pozneje se bo praznovanje nadaljevalo v okviru festivala Svetlobna gverila, kjer bo potekala zvočno-svetlobna instalacija, ob 20. uri pa bo v zgornjem preddverju odprtje skupinske razstave 9 pod 29, ki bo predstavila aktualno likovno produkcijo generacije mlajših umetnikov ter zaključila serijo devetih samostojnih razstav, ki so se skozi leto zvrstile na Kioskovi steni, namenjeni mladim umetnikom. Predstavili se bodo Biba Košmerl, Gal Košnik, Bojan Mijatović, Nez Pez, Skrabzi, Adrijan Praznik, Matija Medved, Dorijan Šiško in Nika Rupnik.
Večer bo vrhunec dosegel s koncertom benda Moveknowledgement ob 21. uri, na katerem bodo predstavljali svoj novi, peti studijski album See. Kot predskupina se bodo predstavili Koala Voice, zmagovalci Špillige, tekmovanja dijaških bendov.
Proti romantični umetniški evforiji
Čisto poseben projekt pripravljata umetnici Nina Jan in Urša Sekirnik, ki se bosta ob 19.30 predstavili z 20-minutno predstavo po naročilu, ki je del širšega koncepta njune spletne trgovine po imenu À la Cart Performance Webshop, ki je dostopna na povezavi www.a-la-cart.com. Kot sugerira že opis projekta, sta avtorici poslali na trg spletno trgovino, prek katere je mogoče naročiti predstavo po lastnih željah in potrebah, ki jo bosta avtorici nato seveda tudi izvedli v živo.
Vsebina predstave je pripravljena vnaprej (obravnava produkcijski proces v umetnosti), avtorici pa jo na spletni strani podrobno predstavljata po posameznih delih. Tu nastopi naročnik, ki se lahko sam odloči, katere dele predstave bo kupil. Ja, dobesedno kupil: 85 evrov stane poglavje, ki odgovarja na vprašanja, 45 evrov stane poglavje, v katerem avtorici ponudita »nekaj svežega«, od 69 evrov dalje je mogoče kupiti poglavje, v katerem prejmeš darilo, 30 evrov stane poglavje, v katerem avtorici prejmeta donacijo, zaključek predstave je mogoče kupiti za od 20 evrov naprej.
Uvodno poglavje je sicer gratis, a v procesu nakupa spletna stran vendarle zaračuna uvodnih 400 evrov, ki je dodanih ne glede na to, kaj drugega naročnik še želi. »To je najin honorar. S tem določava ceno izvedbe predstave za dve osebi. Cene poglavij pa odražajo stroške njihove priprave,« razlaga Nina Jan, konceptualna umetnica, performerka in režiserka, ki že več let deluje in ustvarja med Slovenijo, Nizozemsko in Španijo. Urša Sekirnik, plesalka, performerka in večmedijska umetnica, ki trenutno deluje v Barceloni, medtem razlaga, da sta v procesu priprave projekta prejeli številne kritike, da z mehanizmom spletne prodaje prostituirata svojo umetnost. »Pojav, ko je umetnost preveč sveta, da bi v zvezi z njo odkrito govorili o denarju, sva poimenovali romantična umetniška evforija, označuje pa razmere, v katerih nam je težko zahtevati ustrezno plačilo za to, kar počnemo, ker očitno podzavestno verjamemo, da je umetnost za to preveč sveta.«
Umetnici naprodaj, a pod lastnimi pogoji
Avtorici namenoma ustvarjata vtis, da se podajata na spolzek teren, kjer umetnost po prepričanju mnogih nima kaj iskati: agresivno trženje, kostumizacija izdelkov, komercializacija ponudbe. A za njunim konceptom leži temeljit premislek okoliščin, v katerih danes nastaja umetnost. To so razmere umetnika prekerca, prvega zgleda postfordističnega produkcijskega sistema. »Umetnik, ki kot upornik proti ustaljenim načinom življenja brez vsakršne socialne in finančne varnosti dela vedno in povsod, se vedno bolj kaže kot idealni delavec kapitalizma. Danes pa je v tak življenjski slog prisiljenih vedno več ljudi,« pravi Nina Jan.
Vsebino predstave sta črpali iz lastnih situacij. Nina Jan, ki živi in dela v Amsterdamu, pravi, da je pregorelost v umetniškem poklicu tudi na Nizozemskem nekaj običajnega. »Veliko ljudi okoli mene potrebuje eno leto bolniške zaradi pregorelosti, ker so delali vedno in povsod, iz projekta v projekt. Kljub temu pa večina svobodnjakov še vedno živi v predstavi, da jim tak način življenja omogoča določeno svobodo, saj si lahko vzamejo prosto, kadar si želijo. A v resnici to pomeni, da si prostega časa ne vzamejo nikoli. Ta svoboda postane suženjstvo,« pravi Nina Jan.
Umetnici torej še zdaleč nista le postavljeni naprodaj, pač pa sta predvsem postavljeni naprodaj pod lastnimi pogoji. »Če ne moremo spremeniti produkcijskega sistema, lahko vsaj poskusimo postaviti pogoje, v katerih je naše delo vsaj minimalno ovrednoteno,« sklepa Urša Sekirnik.