Društvo Asociacija in Odprta zbornica za sodobno umetnost, ki zastopata večje število nevladnih organizacij (NVO) in samozaposlenih v kulturi, sta na ministrstvo za kulturo (MK) poslala dopis, v katerem ga pozivata, naj začne dialog o posledicah nepremišljenih odločitev. Te so zaznali predvsem pri razpisu za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti, ki jih bo v letu 2015 sofinancirala država.
Po mnenju Asociacije in Odprte zbornice je v razpisu problematičnih več novosti. »Zaradi ukinitve podpodročja organizacije razstavnih projektov se je del ustvarjalcev, ki svojih ateljejev nimajo ali pa ne ustvarjajo v galerijskih prostorih, čez noč potisnilo v diskriminatoren položaj.« MK je namesto tega (v skladu z veljavnim nacionalnim programom za kulturo) uvedlo koncept »odprtega ateljeja«, ki gre po mnenju nevladnikov na prvi pogled v smeri izboljšanja pozicije samozaposlenih v kulturi, a se hitro izkaže, da zaradi nedorečenosti pogojev povzroča težave prijaviteljem, v nezavidljiv položaj pa potiska manjše nevladne organizacije.
Veselo za vse z ateljejem
Taka je denimo razpisna izkušnja kiparke Alenke Vidrgar: »Projekt načrtujemo več kot leto vnaprej, in ko pridejo novi pogoji, se je treba hitro znajti v najbolj nemogočem času novega leta in božiča.« Vidrgarjeva pravi, da po sedanjem razpisu slabše kaže tistim, ki nimajo ateljejev, a lahko prijavijo drug prostor, ki ne sme biti galerija: »Težko si predstavljam, da bi mi v stanovanje hodili na ogled neznanci. Pri tem pa še davčna ne priznava stroškov stanovanja za namene dejavnosti.« Sodobna vizualna umetnica Vesna Bukovec pritrjuje: »Ustvarjalci imamo že vrsto let težave zaradi sistemskega pomanjkanja denarja in smo večkrat prisiljeni delati brez plačila razstavnine, produkcijskih ali potnih stroškov. Na projektne razpise smo se do letošnjega leta lahko prijavljali vsaj za avtorski honorar za sodelovanje na razstavah v Sloveniji, sedaj pa so nam ukinili tudi to možnost.« Novost financiranja projektov v »odprtih ateljejih« se ji zdi dobrodošla za tiste, ki si ateljeje lahko privoščijo, meni pa, da ne bi smeli iti na škodo avtorskih honorarjev.
Na ministrstvu odprte ateljeje med drugim zagovarjajo s podatkom, da umetniki prejmejo le okrog 15 odstotkov sredstev, ki jih producenti pridobijo prek javnih razpisov MK. »Z odprtimi ateljeji imajo ustvarjalci možnost, da sami razpolagajo s subvencijo.« Ministrstvo je z navedenimi spremembami otežilo produkcijo tistih ustvarjalcev in organizacij, katerih projekti ne sodijo v sklop odprtih ateljejev in ki so življenjsko odvisni od sredstev projektnega razpisa.
Izboljšanje položaja s krčenjem sredstev?
Obe organizaciji skrbi tudi »krčevit rez« v projektna sredstva. Ministrstvo je vrednost razpisa glede na lanskega zmanjšalo za 25 odstotkov – predvidena vrednost je 400.000 evrov. Poteza je zgovorna ob dejstvu, da kljub rebalansu proračuna MK ni izgubilo večje količine sredstev (»le« 1,76 milijona evrov) ter da je v rebalansu že opredeljeno, na katerih področjih bo prišlo do krčenja (denimo pri sredstvih državnih proslav in naložb v kulturi), med ta področja pa niso uvrščena tudi projektna sredstva za NVO in samozaposlene. Na ministrstvu na vprašanje, zakaj torej krčenje sredstev razpisa, ne odgovarjajo. Pravijo pa, da sredstva razpisa še niso dokončna, saj bo njihov dejanski obseg določil rebalans proračuna.
Dialog ali korupcija?
Zgovoren pa je predvsem odgovor MK na očitek obeh organizacij, da se je ministrstvo za vpeljavo novih razpisnih pogojev odločilo, brez da bi pred tem o njih razpravljalo z deležniki. Na ministrstvu namreč pravijo: »Sodelovanje posamezne nevladne organizacije pri pripravi razpisov bi pomenilo kršitev osnovnih načel enakopravnosti, nepovezanosti in neodvisnosti.« Odgovor seveda poraja vprašanje, ali na ministrstvu razumejo koncept javnega dialoga, ki je ne nazadnje družbeno zaželena praksa vseh državnih institucij. Ta namreč ne pomeni »pripravljanja razpisov« s strani zunanjih subjektov, pač pa je za državni organ priložnost, da postane bolj odziven na dejanske potrebe »terena« in da v odprti komunikaciji vseh zainteresiranih poišče najboljše možne rešitve v javnem interesu.