Za akcijo-pozivom-protestom stoji nova mlada generacija bendov, ki zahteva svoj prostor pod soncem in ne pristaja na stagnacijo apatije na Dolenjskem. V ta namen so spisali manifest z zahtevami-predlogi za izboljšanje stanja na lokalni glasbeni sceni. Zahtevajo več koncertov za lokalne bende in ukinitev politike LokalPatriota, ko posamezna skupina lahko nastopi v tem klubu le enkrat na dve leti. Od kluba zahtevajo, naj vsaj dvakrat na mesec prireja koncerte lokalnih izvajalcev, ki bi tako nabirali izkušnje. Od organizatorjev večjih koncertov zahtevajo uvrstitev še neuveljavljenih imen med predskupine, da bi se predstavile širšemu občinstvu. Od lokalnega Radia Krka zahtevajo oddajo, ki bi predstavljala lokalno sceno in bende.
Ob manifestu so člani vpletenih zasedb posneli še himno novomeškega alternativnega festivala, ki to ni, in jo razširili po družbenem omrežju. Organizacija in priprave dogodka potekajo že ves mesec. V njegovo produkcijo je mladi ekipi uspelo privleči druge prepoznavne dolenjske akterje, tudi LokalPatriot in njegov antipod v Sokolcu, kar je že prvi korak k skupni oživitvi zaspale lokalne scene. Zadnji teden nas prek spleta nagovarja še »neodvisni novinar« Toni, ki se v dnevni(ški)h petminutnih reportažah sprehaja skozi šavje novomeškega glasbenega podzemlja in ob predstavitvi nastopajočih razkriva okolje, v katerem mladi bendi živijo in ustvarjajo.
V celi akciji ne gre spregledati, da v frontalni liniji ne nastopajo kakšni znani novomeški obrazi, ampak skupina adolescentov, (nekdanjih) gimnazijcev in (bodočih) brucev, ki šele stopajo v javnost. V zadnjih dveh ali treh letih se je na Dolenjskem pojavil krog srednješolskih bendov. Med njimi so nekateri že pokazali resne potenciale, na primer Parliament Attack in Sedukt. Zdaj jim je dovolj ujetosti v verige mestnih spletk. Akcija je kritika mladinskih institucij in klubov, ki se bolj kot z mladino ukvarjajo s čim drugim. Posredno pa gre za ostro kritiko ne le mestne kulturne in mladinske politike, ampak tudi celotne naše glasbene scene, na kateri zeva hud generacijski prepad, kjer je marsikomu še pri Jezusovih letih usojeno biti mlad, obetaven kader. Gre za manifestativen klic vrstnikom, da snamejo okove apatije, potrošništva in zabave, ki jim jo diktirajo šov-marketinški kreatorji in kulturni menedžerji srednjih let. »Čas je, da nehamo počivati v miru!« Prve pozitivne rezultate je akcija že porodila in ne glede na iztek nocojšnjega dogodka je že zapisana v anale mladinskega kulturnega boja za avtonomijo in pravico do (so)ustvarjanja svojega mesta.
