Javno glasbeno šolstvo za zdaj “rešeno”

Breme za družinski proračun

Štiridesetletni Ljubljančan Uroš Š. ima otroka vpisana v osnovno glasbeno šolo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Oba sta najprej obiskovala zasebno šolo, po zahtevnih avdicijah pa se jima je uspelo prebiti v državni izobraževalni sistem: zdaj 9-letna hči obiskuje sodobni ples, 11-letni sin pa tolkala. Oče ugotavlja, da se je z njunim prestopom občutno znižal strošek šolnine, hkrati javnemu sistemu bolj zaupajo, kajti prepričan je, da bosta otroka dobila kakovostnejše znanje in tudi boljšo podlago za naprej, če se odločita ostati na umetniški poti.

Za sina zdaj plačujejo okoli 35 evrov na mesec, za hčer 25 evrov, občasno pa imajo dodatne stroške, denimo z nakupom učbenikov. »Po mojem mnenju je tak prispevek za šolnino zelo korekten, če bi ga dvignili na 80 evrov, bi v naši družini zelo resno razmislili, kaj bi to v tem trenutku pomenilo za naš družinski proračun in če bi bili sploh pripravljeni plačevati toliko,« pravi oče.

»Prvotni vladni ukrep je celo načrtoval, da bi se iz proračuna popolnoma umaknilo sofinanciranje glasbenega izobraževanja. To bi pomenilo približno 300 evrov mesečnega prispevka staršev, zaradi česar bi po naših izračunih okoli 80 odstotkov staršev svoje otroke moralo izpisati iz glasbenih šol. Posledično bi prišlo do odpuščanja glasbenih učiteljev oziroma pedagogov, s tem bi se država spet znašla pred težavo, saj bi odpuščeni bremenili zavod za zaposlovanje, socialne pomoči,« pa ob tem opozarja Boris Štih, ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol.

Napovedi za zdaj umaknjene

Štih še pravi, da bi vlada s takšnim ukrepom v prvi vrsti stigmatizirala otroke, ker bi bilo obiskovanje glasbene šole odvisno od debeline denarnice staršev. »To bi morda bolj kot v Ljubljani občutili starši iz socialno in gospodarsko šibkejših regij, kot so Koroška, Bela krajina, Prekmurje, ki že zdaj težko pokrivajo stroške šolnine.«

Pristojni Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je že na samem začetku zahteval, da predlagani vladni ukrep skupaj z nameravanim dvigom normativov za administrativno-tehnično osebje, svetovalne delavce in knjižničarje postane predmet pogajanj z njihovim sindikatom. A zdi se, da jih je vlada hotela nekoliko zaobiti, saj je hotela ukrep izpeljati neposredno skozi rebalans proračuna.

Posegi naj bodo previdni

»Praksa pri nas je, da se v že obstoječe sisteme zelo enostransko in grobo posega, javnosti pa se prikazuje, da ukrepi ne bodo imeli vpliva na kakovost. Čeprav so se zdaj morda s svojim predlogom umaknili, bodo zagotovo poskušali znova,« opozarja ravnatelj glasbene šole Vič - Rudnik Saša Potisk. Previden je tudi Boris Štih: »Skupaj s sindikati in predvsem ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport smo se uspeli dogovoriti, da se tako drastično ne bo posegalo v sistem, predvsem ne v javnem glasbenem šolstvu, vseeno pa je treba počakati, kaj se bo zgodilo v začetku prihodnjega leta.«

Nekoliko bolj optimističen je Štrukelj: »Bili bi presenečeni, če bi se izkazalo, da je kaj resnice v trditvah, da se – ponovno, po opustitvi ukrepa – pripravlja povišanje prispevka staršev v glasbenih šolah. Še manj verjetno je, da bi ministrstvo poskusilo ukrepe, ki se neposredno dotikajo zaposlenih v glasbenih šolah, izpeljati mimo sindikata, ki zastopa interese zaposlenih. Intenca vlade, da bi del ukrepov izpeljala mimo zaposlenih, je nedvomno obstajala, a se ni posrečila, saj so bili vsi tovrstni ukrepi umaknjeni.«

Posledice bi bile precejšnje

Vseeno je treba opozoriti, kakšne posledice bi takšen vladni ukrep prinesel v prakso. Menda ne majhne. Govorilo se je o 20-odstotnem znižanju nakazila ministrstva za bruto maso za plače znotraj 82-odstotnega financiranja sistema javnega glasbenega šolstva. Okoli pet ali šest odstotkov k tej vsoti dodajo posamezne občine, v glavnem za infrastrukturno vzdrževanje, preostalih 13 do 16 odstotkov pa priteče iz naslova šolnin oziroma prispevka staršev. »Glasbene šole naj bi ta primanjkljaj, ki bi ga prineslo zmanjšanje mase plač, zaslužile drugače. A ker mi nismo podjetja, smo le javne šole, bi se ta strošek preselil k staršem,« pravi Saša Potisk.

Že zdaj se držijo drugih vladnih varčevalnih ukrepov, kot je denimo obvezno zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju za odstotek na leto, kar seveda v resnici pomeni odpuščanje – in na ta račun so se na njihovi glasbeni šoli v zadnjem času poslovili od sedmih učiteljev, njihovo delo pa je prevzelo preostalih 52 zaposlenih. »Ne ravnatelj ne kdo drug na šoli pa nima pravice v kar koli od tega poseči, ker bi kršili zakon o delovnih razmerjih ali normative, ki za naše učitelje znašajo 22 do 27 učnih ur na teden. Sploh je iluzorno pričakovati, da bi vlada na našem področju zelo veliko prihranila,« meni Potisk.

Večja selekcija kot na akademiji

Največja javna glasbena šola v Ljubljani je Glasbena šola Franca Šturma, obstajajo pa še tri – Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (KGBL), Glasbena šola Vič - Rudnik in Glasbena šola Ljubljana Moste - Polje. Šest glasbenih šol je zasebnih, kar nekaj pa jih poučuje po s. p. in drugih podobnih statusih. Najtežje se je otrokom prebiti v javno glasbeno šolo. »Vsako leto zavrnemo dve tretjini učencev, kakšno leto jih pride tudi sto, na nekatere inštrumente, kot sta flavta in klavir, je težje priti kot potem na akademiji. Vsekakor je takšna selekcija glede nadarjenosti otroka nedvomno bolj poštena kot tista s socialno konotacijo, ko v sistemu ostanejo tisti, ki več plačajo,« pravi ravnatelj Potisk.

Če bodo vladni ukrepi (za zdaj) zaobšli javne glasbene šole, očitno ne bodo zasebnih. Kako jih bodo dodatno obremenili, bo torej vlada še povedala. V pri nas morda najbolj elitno zasebno glasbeno šolo, Glasbeni atelje Tartini, se nedvomno vpisujejo tisti, ki verjamejo, da je zasebno šolanje boljše od javnega, in si seveda lahko privoščijo skoraj 200 evrov visoko mesečno šolnino. Takšna šola lahko živi v nekem glavnem mestu, kjer je večja koncentracija ljudi in so bolje plačana delovna mesta, posledično pa tudi višji standard. Vsekakor tak zasebni tip šole ne more postati splošen model, saj starši takšnega zneska preprosto ne bi mogli plačevati. O tem, ali glasbene šole potrebujemo ali ne, se po mnenju stroke niti ne bi smeli pogovarjati, če želi imeti država izobražene državljane.