Vlada je v svet Javne agencije za knjigo (JAK) imenovala založnika Mitjo Čandra na predlog ministrstva za kulturo, potem ko je za razrešitev iz članstva sveta zaprosil Gašper Troha, ki je bil kot direktor direktorata za ustvarjalnost dosedanji predstavnik ministrstva. S Čandrovim članstvom v svetu bo vpliv založbe Beletrina na agencijo postal še formalen, doslej namreč založba velja za neuradnega prišepetovalca direktorja JAK Aleša Novaka.
Čander se za preostala štiri leta trajanja mandata v svetu pridružuje predsedniku Janiju Virku (predstavnik avtorjev), Jelki Gazvoda (predstavnica knjižnic), Ireni Matko Lukan (strokovnjakinja s področja bralne kulture), Tanji Petrič (predstavnica prevajalcev) in Branimirju Nešoviću (predstavnik knjigotržcev). Ministrstvo trenutno išče tudi novega predstavnika založnikov, ki bo zamenjal Gregorja Macedonija, ki je bil letos izvoljen za župana Novega mesta.
Založba z omrežjem in vplivom
Imenovanje direktorja Beletrine v svet JAK ni imenovanje kar katerega koli založnika, saj je Čandrova založba največja po obsegu sredstev, načrpanih iz JAK, predvsem pa Beletrina v javnosti uživa ugled omrežene in vplivne, tudi in predvsem ko pride do vpliva na kulturno politiko in odločevalce. Kako širok je njihov krog, so pokazali z organizacijskim preoblikovanjem v začetku letošnjega leta, ko se je ustanoviteljstvo Beletrine (prej Študentske založbe) preneslo s Študentske organizacije UL na skupino devetih posameznikov. Poleg štirih »notranjih« članov (poleg Čandra še Aleš Šteger, Tomaž Gerdina in Marko Hercog) je Beletrina med ustanovitelje privabila nazorsko nadvse raznoliko skupino literatov: Andreja Brvarja, Milana Deklevo, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha in Vena Tauferja.
Zgovoren je tudi nekoliko podrobnejši pogled na sestavo sveta JAK, kjer se je s Čandrovim imenovanjem izdatno okrepilo zastopstvo velikih založnikov, med katere sodi tudi Branimir Nešović, ki je sicer v svetu predstavnik knjigarnarjev. Temu krogu je mogoče prišteti še Ireno Matko Lukan, ki formalno deluje v imenu bralne kulture, a je dejansko zaposlena pri tretji največji porabnici sredstev JAK Mladinski knjigi. Krog bo zaokrožil še formalni predstavnik založnikov, za katerega ministrstvo zbira predloge do 17. decembra. Ob obstoječi koncentraciji velikih založnikov bi bilo smiselno, da poskrbi tudi za zastopanost manjših založnikov, saj se interesi največjih in preostalih bistveno razlikujejo.
Pri imenovanju je nenavadno, da Čander ni bil predlagan kot kandidat založnikov, kar bi bilo glede na področje njegovega delovanja utemeljeno, pač pa kot predstavnik interesov ministrstva. Zato smo ministrico seznanili z informacijami, da je z imenovanjem Čandra prišlo do podvojitve predstavnika založnikov, ter z nezaupanjem dela javnosti v neodvisnost dela direktorja agencije Aleša Novaka od kroga založbe Beletrina in njenih interesov na polju založništva.
Na ministrstvu poleg desetletnega članstva v Nacionalnem svetu za kulturo in programskega vodenja Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012 Čandra opisujejo tudi kot »enega najvidnejših strokovnjakov s področja založništva v javnem interesu«, v isti sapi pa povedo, da naj bi v svetu agencije zastopal interese ustanovitelja, torej ministrstva. Zanimivo je, da Čandra vidijo kot strokovnjaka, kar morebiti kaže na slabo ločevanje med strokovnim poznavanjem področja in interesnim. Zanimivo pa je tudi, da od strokovnjaka za založništvo pričakujejo zasledovanje interesov ustanovitelja. Iz tega je namreč mogoče sklepati, da tudi ministrstvo zastopa interese založnikov.
Ne vidi možnosti za pridobivanje koristi
Na Mitjo Čandra smo naslovili vprašanje, zakaj se je odločil sprejeti imenovanje glede na dejstvo, da založniki že imajo predstavnika v svetu. Konkretnemu vprašanju se je izognil in navedel znano dejstvo, da je s spremembo Zakona o javni agenciji za knjigo RS ustanovitelj uvedel načelo, da so v svetu JAK neposredno zastopani interesi deležnikov tega polja. »Ne spomnim se, da bi vi ali kdo drug takrat problematizirali to dejstvo. V svetu JAK so tako zastopani številni prejemniki subvencij in pri vseh bi se torej moralo pojaviti enako vprašanje.« Ob tem velja pripomniti, da je v svetu predviden po en zastopnik z vsakega področja. Čander dodaja, da doslej ni slišal, da bi kdorkoli od predstavnikov v svetu JAK s svojim položajem lahko kakorkoli vplival na pridobivanje domnevne koristi, in za to ne vidi nobene možnosti. Pri vprašanju vplivanja na delovanje JAK seveda ne gre toliko za vprašanje neposrednega vpliva na delež in obseg dodeljenih sredstev, kot gre za vprašanje vpliva na politiko institucije, katere posledica je prav distribucija subvencij za najrazličnejše namene.
Vprašali smo ga tudi, zakaj se je odločil sprejeti imenovanje ob dejstvu, da je Beletrina od ustanovitve JAK največji prejemnik sredstev te agencije. Odgovarja, da to ni Beletrina, pač pa Mladinska knjiga, če ji prištejemo še subvencije hčerinske Cankarjeve založbe. Pravi, da so se po prihodu Aleša Novaka subvencije Beletrini znižale, a priznava, da to ni posledica večje ali manjše naklonjenosti komisij, pač pa manjšega obsega sredstev; proporcionalna znižanja so doletela tudi ostale prejemnike javnih sredstev. Na vprašanje, zakaj se je odločil sprejeti imenovanje v svet ob dejstvu, da v javnosti obstaja velika mera nezaupanja v neodvisnost direktorja agencije od interesov kroga založbe Beletrina, Čander pravi, da to sliši prvič, četudi smo o zakulisju in kontekstu Novakovega imenovanja pisali sočasno s potekom razpisnega postopka, pred natanko dvema letoma.
Mojca Pišek
