Film prinaša portrete šestih glasbenikov, ki so si na prvi pogled zelo različni, tako generacijsko, kot tudi po načinu življenja, življenjskem nazoru in glasbi, ki jo ustvarjajo. V Sloveniji, kjer je ogromno harmonikarjev, med njimi res veliko odličnih glasbenikov, je težko izbrati pravih šest mojstrov in biti nepristranski. Po drugi strani pa je izbor zelo preprost. Treba je samo prisluhniti, je zapisano v sporočilu za javnost.

Lojze Slak, legenda slovenske narodno zabavne glasbe, je s svojo glasbo prepotoval cel svet, prejel prestižna domača in tuja priznanja, še vedno pa ostaja, kot sam pravi, ljudski godec in zabavljač. Bratko Bibič je bil prvi "drugačen" harmonikar na sceni. Je uspešen in prepoznaven v demontaži harmonike kot ljudskega glasbila. Marko Hatlak, najmlajši izmed predstavljenih glasbenikov, s svojim igranjem in videzom briše meje in pričakovanja koncertnih harmonikarjev ter uspešno podira stereotip o harmoniki kot samo ljudskemu glasbilu.

Drago Ivanuša, kot sam pravi, ustvarja urbano glasbo. V njej se sliši mešanje raznovrstnih glasbenih prijemov, kombinacija klasičnega zvoka in elektronike, vplivi etna in jazza. Janez Škof veliko nastopa s skupino Čompe. Njihova glasba se spretno izogiba že uhojenih glasbenih poti, lahkotno združuje že slišano in videno ter ustvarja lastno lumpenproletarsko godbo. Glasba Hazemine Djonlič - Minke, ki črpa iz bogate zakladnice bošnjaške kulture in temperamenta, vse skupaj pa plemeniti s slovensko natančnostjo, je glasba brez meja, še bolje, je glasba brez predsodkov, je še zapisano v sporočilu za javnost.Film je nastal v koprodukciji društva ŠKUC, Televizije Slovenja in E-motion filma.