Vtisa, da so upravni svet SSG Trst v razkritje »novih-starih« težav s financiranjem prisilili šele ustvarjalci koprodukcijske predstave Srce v breznu – The Movie, ki naj bi nastala v režiji Sebastijana Horvata, a je bila nedavno zaradi »vse bolj negotovega finančnega položaja gledališča« samo nekaj dni pred začetkom vaj umaknjena z repertoarja, se je težko znebiti. Včeraj so namreč njeni snovalci na novinarski konferenci nadaljevali polilog s člani upravnega sveta, javnostjo, navsezadnje pa tudi z italijanskimi ustanovitelji gledališča, ki so odgovorni za nastalo finančno stanje.

»Kot je bila politično-umetniška gesta umestitev projekta na repertoar, tako je bila politično-umetniška gesta upravnega sveta SSG, ki zase trdi, da se ukvarja le s finančno platjo gledališča, tudi njegov umik z repertoarja,« je prepričan Sebastijan Horvat, sicer tudi soavtor predloge. Finančna kriza tako po njegovih besedah postaja izgovor za posege na področja, ki bi morala biti avtonomna – tudi na področje umetnosti. Ker gre po njegovem mnenju za neke vrste precedens, bi bilo treba raziskati, kaj je pravzaprav v ozadju – sam ne trdi, da gre za politično cenzuro, saj dokazov za to nima, »obstaja pa vrsta indicev, ki kažejo na to, da razlog za odpoved ne morejo biti zgolj finance«.

»Manjšina je na kolenih«

Dejstvo je, da ustanovitelji gledališča iz leta v leto ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti in ne spoštujejo plačilnih rokov: s plačilno nedisciplino tako gledališče vedno znova postavljajo pred nehvaležno nalogo »kriznega menedžiranja« z dolgom. Zdaj je znano: Slovensko stalno gledališče Trst letos sezono začenja s primanjkljajem v višini 415.000 evrov. Da bi se lahko spopadlo s tem »finančnim breznom«, je upravni svet SSG v torek najel premostitveni kredit v višini 200.000 evrov, s katerim bo zagotovil plače zaposlenim in pokril materialne stroške. Da je v tržaškem gledališču marsikaj postavljeno na glavo, govori tudi izjava predsednice upravnega sveta SSG Trst Maje Lapornik, da je za najetje kredita, s katerim bodo delno pokrili omenjeni primanjkljaj s strani dežele Furlanije - Julijske krajine (160.000 evrov) in italijanske vlade (255.000 evrov), upravni svet zastavil svoje osebno premoženje. Vprašanje je tudi, kdo bo prevzel poplačilo obresti.

»SSG Trst je bilo že prevečkrat vpeto v krizo. Krize so se ponavljale in reševale, nastajali in reševali so se dolgovi. V preteklih, ne tako oddaljenih obdobjih, so se čez mejo stvari 'reševale s kovčki' – in šli smo naprej. Razumem, da gledališčniki iz osrednjega slovenskega prostora ne verjamete tej krizi in da se vam ne zdi nič novega, hudega in usodnega,« je včeraj dejala Lapornikova, ki je prepričana, da se gledališče tokrat ne bo izvleklo tako »gladko«, kot se je ob preteklih krizah. »Rekla bi, da je hudič vzel šalo. Ne le SSG Trst, cela manjšina je na kolenih.« Sredstva, zagotovljena z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji, s katerimi se financirajo manjšinske ustanove, so namreč letos manjša za približno dva milijona evrov. Po navedbah Lapornikove imajo manjšinske kulturne ustanove skupni primanjkljaj 900.000 evrov. Z odpovedjo predstave Srce v breznu – The Movie iz finančnih razlogov naj bi privarčevali 67.000 evrov (pravzaprav dvajset tisočakov manj, kajti toliko naj bi bil predvideni vložek koproducentov – črnogorskega gledališča Zetski dom Cetinje, mednarodnega festivala Ex Ponto in zavoda E.P.I. center).

Luknjasti varčevalni račun

Pomudimo se pri nekaj podatkih, ki »ultimativni argument varčevanja« postavljajo na manj prepričljiva tla. SSG Trst bo po odpovedi Srca v breznu – The Movie in najetem kreditu ostalo še približno 170.000 evrov primanjkljaja. Če celoletna postavka za program znaša približno 250.000 evrov, kot navaja nova umetniška koordinatorka SSG Trst Diana Koloini, zakaj ne bi veljalo razmisliti kar o odpovedi celotne sezone? Hkrati je treba vedeti, da celotni proračun gledališča za sezono 2012/2013 znaša nekaj manj kot 2 milijona evrov: največje finančne rezerve torej niso v programu in še manj v odpovedani predstavi. V varčevalni račun velja vzeti vsaj še ponudbo, ki jo je režiser Horvat že pred časom predstavil upravnemu svetu in je vsebovala odlog plačila honorarjev, znižanje materialnih stroškov, iskanje dodatnega koproducenta in zamik termina premiere.

Da bo slika še jasnejša, velja pomisliti, da vodstvo očitno ne računa na potencialni uspeh predstave: da bi torej lahko z njo tudi kaj zaslužilo in si zaradi drzne, ambiciozne programske poteze s pomočjo mednarodnih koproducentov utrdilo ime tudi zunaj Trsta. Z uvrstitvijo (in črtanjem) z repertoarja je predstava sicer že požela kar nekaj medijske pozornosti.

Kljub prastrahu predstava bo

Po Horvatovem mnenju je ključno, kako se bo SSG Trst odločilo o nadaljnji usodi predstave Srce v breznu – The Movie, ko bo navsezadnje le prejelo zajamčena sredstva, »razen če italijanski ustanovitelji ne želijo gledališča pokopati«. Projekt bodo, kot so napovedali ustvarjalci, ne glede na razplet v SSG Trst vseeno izvedli septembra 2013 kot otvoritveni dogodek 20. mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto.

Režiser Boris Kobal, ki bo v predstavi nastopil kot igralec, v prejšnji sezoni pa jo je kot član umetniškega vodstva SSG Trst tudi uvrstil na program, je napovedal, da nameravajo zaradi izpada dohodka v povezavi z odpovedjo predstave vpleteni zahtevati odškodnino od SSG Trst ter jo nato vložiti nazaj v projekt. »Ko smo predstavo Srce v breznu – The Movie uvrstili na repertoar, nismo naleteli na popolno odobravanje upravnega sveta. Eni so bili bolj za, drugi manj. Obudil se je tržaški prastrah pred samim seboj,« dodaja Kobal. Pomenljiva je tudi izjava člana upravnega sveta Giannija Torrentija: »Pripravljeni smo na odškodninske tožbe, vendar bo v tem primeru besedilo ostalo v lasti SSG Trst.« Vtisa, da so snovalci predstave z izbiro teme nekomu trn v peti, ta izjava ne prežene.