Z vzorčenjem, kolažiranjem, remiksanjem, kopiranjem in ponovnim osmišljanjem so filmi v programu izzivali in pod vprašaj postavljali avstralsko (filmsko) zgodovino in njeno načrtno brisanje podob staroselcev. Ker Terror Nullius v tem kontekstu razkrije neko novo, »neavstralsko resničnost«, me zanima, kaj lahko torej sploh razumemo kot avstralsko.
Zanimala nas je predvsem vloga, ki jo je film igral pri definiranju nacionalne identitete, umetniki, predstavljeni v programu, vsak na svoj način ustvarjajo kontrapripovedi narativnim pristranskostim in slepim pegam avstralskega medijskega prostora. Tako jim je skupen tudi pristop, ki film in gibljivo sliko obravnava kot prostor, v katerem se lahko sedanjost sooči s preteklostjo oziroma prihodnostjo, ne da bi glas specifične skupine ljudi nad drugimi zahteval svoj monopol. Potreba po ponovnem obravnavanju zgodovine avstralskih staroselcev namreč še nikoli ni bila bolj nujna.
