Festival bo, kot se za rojstnodnevno edicijo spodobi, otvorila Zabava, ena najbolj izvirnih, eksperimentalnih, progresivnih in presenetljivo političnih (anti)hollywoodskih komedij Blaka Edwardsa in Petra Sellersa, ki s parodijo starega Hollywooda brusi svojo satirično ost, dokler s klimaktičnim vrhuncem burleskne komike in spodletelih poskusov (družbenega) vključevanja dokončno ne (raz)poči mehurčka hollywoodske prevzetnosti in napuha. Med filmskimi klasikami letos najdemo še razjarjen smrtni krik zatrtega Škotskega višavja, ki s filmom Culloden v režiji radikalnega pacifista Petra Watkinsa premošča stoletja in žanre ter nemara za vedno predrugači razmerje med zgodovino in filmom. In na spored se je v čast deseti obletnici zavihtel tudi monumentalen srednjeveški ep Marketa Lazarová, čista mojstrovina češke kinematografije, ki na veliko platno prinaša spopad med krščanstvom in poganstvom, človekom in naravo ter ljubeznijo in nasiljem.
Da žanrska bravura, ki jo bo z zaključnim filmom Luknja Jacquesa Beckerja sklenila rekonstrukcija resničnega pobega iz zapora, ki ga je leta 1947 Roland Barbat zasnoval in izpeljal tako zvesto, da v filmu pod psevdonimom odigra kar samega sebe, ne bi bila preskromna, retrospektivo dopolnjujeta še dva filma nadvse nasprotnih polov: počasi tleč, atmosferičen psihološki triler Bryana Forbesa Seansa na deževno popoldne ter nizkoproračunska nadrealistična parodija častitljive japonske tradicije kaiju filma Koala kravatar, ki mu festival nadeva naziv »absolutne kultne klasike novega tisočletja«. Dvojica filmov v mini fokus postavlja tudi Kultni Hongkong, ki se bo predstavil z najbolj odbito klasiko filma borilnih veščin Leteča giljotina (ta naj bi bila na vintage kopiji v angleški sinhronizaciji še zabavnejša od originala) ter prismojeno grozljivo komedijo Gospod Vampir, nazadnje pa bo v fokus Politike vesterna skozi izbrane filme stopil tudi politični naboj tega žanra ter razmislek o njegovem filmskem, geografskem in kulturnem prostoru.
Konferenca kultnega filma
Če Kurja polt vsako leto večinski del svojega programa zasidra v retrospektivah, ki pri življenju ohranjajo raznorodno kinematografsko preteklost žanrskega filma, se program tokrat ponaša tudi z netipično številčnim izborom sodobnih kultnih filmov. Tukaj je tako drugi del anarhične, halucinatorne trilogije Norberta Pfaffenbichlerja 2551.02 – Orgija prekletih, pa gonzo akcijski triler H4Z4RD Jonasa Govaertsa, distopična črna komedija Natalie Sinelnikove Lahko bi bili tudi mrtvi ter Življenje na kmetiji Oscarja Hardinga; poklon ekscentričnemu kmetu in pionirju domačih videov, ki so videti kot križanci Montyja Pythona in Teksaškega pokola z motorko. Med težje pričakovanimi naslovi je vsekakor še animirani mokumentarec Marcel, školjka v šolnih Deana Fleischerja Campa o majhni govoreči školjki, ki z babico Connie živi v človeški hiši. Film s kombinacijo stop-motion tehnike in live action posnetkov briše meje med namišljenim in realnim ter skozi zgodbo o čudaški dušici z enim očesom in čeveljci spregovori o žalovanju in osamljenosti.
Ob skrbno izbranem filmskem programu, pod katerega se podpisuje ustanoviteljica, snovalka, selektorica in producentka Kurje polti Maša Peče, bo že šesto leto potekala tudi Konferenca kultnega filma, na kateri se letos obetajo predavanja dr. Russa Hunterja, dr. Alexe Kannas in dr. Steva Jonesa, medtem ko bo žanrsko obarvane dogodke zadnjega desetletja z razstavo fotografij o začetkih festivala, mednarodnih gostih, delavnicah, dogodkih in druženjih dokončno obeležila Kinodvorova Galerija.