FeKK, ljubljanski mednarodni festival kratkega filma, bo v svoji enajsti ediciji v meglicah sanjskih pokrajin in inovativne domišljije potekal med 18. in 23. avgustom. Tokrat bo namreč v znamenju slogana Pusti sanjam, da tlijo (Keep the dream burning). Po besedah programskega vodje Matevža Jermana se glede na filmski izbor obeta veliko poslastic. Po nareku slogana bo letošnji FeKK raziskoval sanjske pokrajine, nadrealizme in subverzivne potenciale sanj ter upanja, nam je zaupal Jerman in dodal: »V tem kontekstu bo festival predstavil celovito retrospektivo vseh kratkih filmov mojstra filmskih nočnih mor Davida Lyncha, fokus kratkih filmov japonske avtorice Momoko Seto, ki je letos s celovečernim prvencem slavila v Cannesu, filme o palestinskem boju in druge skrbno kurirane programe.«
Porast zanimivih igranih filmov
Osrednja poudarka festivala sta tudi letos na mednarodnem tekmovalnem programu FeKK BAL, ki prinaša izbor najizrazitejših kratkometražnih filmov z območja Balkana, in FeKK SLO, ki je tekmovalni program domače produkcije, v katerem je v ospredju ustvarjalnost slovenskih avtorjev. Med 376 prispelimi prijavami je selektorska ekipa izbrala 20 filmov za mednarodno in 17 za domačo tekmovalno sekcijo. Med filmi bodo letos izbirale štiri žirije: mednarodna strokovna žirija, žirija filmskih kritikov, udeleženci mednarodne delavnice filmske kritike The END in tokrat prvič tudi festivalsko občinstvo. »Filmi, izbrani v slovenskih tekmovalnih programih, se tudi letos posvečajo širokemu spektru najrazličnejših tem in pristopov, tako da bi težko govorili o konkretnih fascinacijah. Lahko pa poudarimo, da po nekaj letih prevladovanja animiranih, dokumentarnih in eksperimentalnih del znova opažamo porast izstopajočih igranih kratkih filmov. Zanimivo je še to, da jih zelo veliko nastaja zunaj Slovenije, predvsem jih ustvarjajo študentje režije in animacije na ADU v Zagrebu, FDU v Beogradu in FAMU v Pragi. Prav tako lahko tudi pri nas počasi govorimo o trendu hibridnega filma, ki obstaja na presečišču različnih filmskih zvrsti in je v mednarodnem prostoru že nekaj let zelo prisoten,« je povedal programski vodja.
Svobodni, igrivi in drzni
V slovenski produkciji izstopajo filmi, ki so nastali v neodvisni produkciji, je nadaljeval Matevž Jerman. »Teh je v tekmovalnem programu morda tretjina, obenem pa se jim bolj izdatno posvečamo v panoramskih tematskih programih, poimenovanih Drugi val, kjer namenjamo prostor izstopajočim filmom avtoric in avtorjev, po večini neodvisnih produkcij. Velja omeniti, da smo letos znova našteli več kot 170 prijavljenih filmov slovenske produkcije ali slovenskih avtoric in avtorjev, kar priča o izjemno vitalni in živahni sceni.«
Ko smo se z Jermanom lani pogovarjali o festivalu in zakonitostih kratkopripovedne filmske forme, je takole zaobjel bistvo vsega: kratek film je zaušnica. Podobno kot v poeziji haiku – kratki film te zagrabi drugače. »Kratki film je večno aktualen, v resnici gre namreč za dominantno formo filmskega ustvarjanja (na vsak celovečerni film nastane na stotine kratkih), ki je sicer zaradi tržne narave celovečercev vselej spregledana v kinematografski in televizijski distribuciji. Ta forma pa je lahko ravno zaradi tega bolj svobodna, igriva, drzna, eksperimentalna in se definitivno lahko hitreje odziva na aktualne teme ter ustroje družbene realnosti,« je še prepričan Matevž Jerman, ki meni, da si kratki filmi zaslužijo enakovredno pozornost kot celovečerni. Tudi slovenski filmi si že nekaj let uspešno utirajo pot na najpomembnejših evropskih in svetovnih festivalih kratkega filma.
