Ne vem, ali so ravno vse domače nanizanke posnete v gostilnah, trgovinah in na vasi. Zadnje čase je bilo precej urbanih serij tudi pri nas. Mislim pa, da malega človeka preveč zapostavljamo in podcenjujemo, zato mu ta serija daje veljavo, ki si jo zasluži in tudi zato verjamem, da je tako uspešna.Tudi tuje nadaljevanke so posnete v javnih prostorih, trgovinah. Zanimivo pa bi bilo, če bi posneli kakšno nadaljevanko ob nabiranju regrata ali igranju mini golfa.
A tudi protagonist Cene je spet označen za "poraženca", nekoga, ki mu usoda ni prizanesla. Ločenec, brez službe. Od kod torej črpa optimizem? Kaj je v njegovi zgodbi pozitivnega?Smo mi družba poražencev? Mislim, da lik, ki ga upodabljam, ni poraženec. Je močna in pozitivna oseba, ki je imela moč se učiti in poiskati novo zaposlitev, kar je spoštovanja vredno. Ni se zlomil in vdal, ampak gre naprej.
V nanizanki nastopa še dosti drugih likov, ki so jih upodobili znani slovenski igralci. S katerim se lahko vi osebno najbolj poistovetite?Nadaljevanka in njeni liki so celota, ki kaže vsakdanje življenje in težko bi koga posamezno izpostavil. Je bilo pa lepo sodelovati s tako dobro igralsko zasedbo.
Kako se Naš vsakdanji kruhek razlikuje od novejših slovenskih nanizank? Ohranja trend ali se od njega odmika?To je bolj vprašanje za producente, meni se zdi aktualna. Če je današnji trend biti negativen, naša nanizanka odstopa od njega, ker poudarja pozitivne vrednote in dobro in žlahtno pri ljudeh. Se mi pa zdi zelo pozitivno in v trendu tudi to, da je produkcijsko bogata, posneta na realnih lokacijah in eksterierjih, ne pa v studiu.
Kaj pa vi sicer radi gledate na malih zaslonih? Če začneva pri slovenskih programih in potem razmisliva še o tujih ...Film tedna in dokumentarne filme. Simpatičen se mi zdi Mariov kviz ob sobotah.
Ste svoj lik pred začetkom snemanja ali skozi njegov potek kaj spreminjali, ali je ostal tak, kot si ga je zamislil režiser Marko Naberšnik?Lik se ni veliko spreminjal, delno smo ga dodelali že na vajah, nekaj pa še pred samim snemanjem.
Se je med snemanjem zgodila kakšna zgodba, ki ste jo kasneje z veseljem povedali ob poznejših urah za točilnim pultom?Zgodb je bilo veliko, večina jih je povezanih z glavno junakinjo psičko Agico. Urnik snemanja pa je bil tako nabit, da ni bilo časa za točilne pulte.
Imate že kar pestro zgodovino filmskih in televizijskih vlog. Na katero ste najbolj ponosni, katero si še danes brez sramu ogledate? Je tudi kakšna, na katero niste prav ponosni, za katero danes menite, da bi jo lahko odigrali drugače, bolje?Ponosen sem na svoje dosedanje delo in nobene vloge se ne sramujem, saj je igranje, tako kot vsako drugo delo, rast, razvijanje in raziskovanje samega sebe.
S čim se ukvarjate danes, ko ne stojite pred kamerami in ali imate v načrtu že kak nov igralski projekt ali karkoli podobnega?Trenutno se ukvarjam z drugimi stvarmi – srečevali me boste v hribih in ob morju, opremljam pa tudi nov lokal, ki bo prijetno spomladansko presenečenje.