Mednarodni filmski festival Cinehill, naslednik znamenitega motovunskega filmskega festivala, ki se je lani pod novim imenom iz Istre dokončno preselil v Gorski kotar, se bo med 22. in 27. julijem spet vrnil v hribovito gozdnato pokrajino med slovensko mejo in Jadranskim morjem; ožje središče festivalskega dogajanja bo v kraju Fužine, kjer bodo ob bližnjih jezerih Bajer ter Lepenica postavili svojevrstno »filmsko vas«. Tam se bo zgostila tudi večina filmskih projekcij, nekateri filmi pa bodo na ogled še v samih Fužinah in po drugih hrvaških krajih, kot denimo v Delnicah, na Reki ali v Zagrebu. »Nadaljujemo kombinacijo filmskega festivala in bivanja v naravi, kot smo jo oblikovali že v minulih letih,« pojasnjuje direktor Cinehilla Igor Mirković. »Danes je ljudi vse težje spraviti izpred domačih zaslonov, pa naj bo to v kino ali pa v gozd, in z združevanjem obojega jim želimo ponuditi neko novo izkušnjo.«
Kot dodaja Mirković, so v Gorskem kotarju poskusili najti prizorišče, ki bo prav tako privlačno kot Motovun, četudi na malce drugačen način. »Naš namen je bil, da festival premaknemo stran od običajnih lokacij, kot so dvorane, pa čeprav tako, da sredi ničesar postavimo velike šotore, vanje pa filmska platna.« Na letošnjem Cinehillu bo sicer na ogled več kot sto filmov različnih zvrsti in dolžin v šestih programskih sklopih, od tega sta dva tekmovalna – v glavnem programu, kjer bo mednarodna žirija med 17 celovečernimi filmi z vsega sveta izbrala dobitnika nagrade propeler (svojo nagrado pa bo podelila tudi žirija filmskih kritikov), se bodo zvrstili nekateri najbolj opaženi festivalski filmi tega leta, pridružili se jim bodo še drugi naslovi, ki jih je po Mirkovićevih besedah prav tako »vredno in pomembno pokazati«; tekmovalni program kratkih filmov medtem obsega 21 naslovov, izbranih med več kot 500 prijavljenimi kratkometražnimi deli, v njem pa se bo na primer predstavil tudi dokumentarno-igrani Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki je bil premierno prikazan v Rotterdamu.
Dva ugledna gosta
Častna gosta letošnjega festivala, ki jima bodo podelili nagrado za življenjsko delo maverick, bosta nedavni dobitnik zlate palme v Cannesu, sloviti iranski režiser Džafar Panahi, ter ugledna francoska režiserka in pisateljica Catherine Breillat, med drugim znana tudi po nazornih prikazih spolnosti ter nasilja v svojih delih. Oba bodo predstavili s krajšim izborom njunih filmov – zadnji Panahijev film Preprosta nesreča je na primer uvrščen v glavni program, na ogled bosta še Krog (ki je v Benetkah leta 2000 prejel zlatega leva) in Ogledalo (1997), dobitnik zlatega leva v Locarnu, prek treh filmov (Prava mladenka, Romanca in Za mojo sestro!) pa bo mogoče spoznati tudi filmografijo Catherine Breillat.
Festival bo sicer 22. julija slovesno odprl celovečerec Late shift (Pozna izmena) švicarske režiserke Petre Volpe, napeta drama o običajno napornem nočnem delovniku medicinske sestre; Švica je sicer tokrat država pod žarometom, v posebni retrospektivi pa se bo zvrstilo še osem filmov iz tamkajšnje produkcije. V glavnem programu velja omeniti vsaj še norveške Sanje (režija Dag Johan Haugerud), dobitnice zlatega berlinskega medveda, italijansko zgodovinsko dramo Vermiglio (Maura Delpero), nagrajeno z veliko nagrado žirije na lanski beneški Mostri, ali pač brazilski film Še vedno sem tu (režija Walter Salles), prejemnika oskarja za najboljši tujejezični celovečerec.
Seveda bo festival že tradicionalno ponudil tudi bogat spremljevalni program, tako se bo ob večerih med drugim zvrstilo več koncertov (Darko Rundek Eko Kvartet, Balkalar, Hornbox in tako dalje), toda tudi različne filmske ter druge delavnice, recimo takšne, povezane z naravo. »Program je oblikovan bolj družinsko, kot je bil v Motovunu, v njem je tudi nekaj mladinskih filmov ter raznih dejavnosti za otroke,« pristavlja Mirković. Namestitve so na voljo v Fužinah in okoliških krajih, obiskovalcem pa je na voljo tudi možnost brezplačnega taborjenja v bližini glavnega prizorišča.
