Janez Bricelj, letošnji dobitnik nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, je kot filmski montažer slike in zvoka v svoji bogati, več desetletij trajajoči karieri sodeloval pri več kakor 170 filmskih in televizijskih delih ter tako ustvaril »obsežen opus različnih filmskih montaž«, je v svoji utemeljitvi zapisala strokovna komisija, ki so jo letos sestavljali Jerca Jerič, Matjaž Žbontar, Urška Kos, Janez Burger in Rado Likon.
Od asistenta do velikana
Bricelj, ki sta ga film in glasba zanimala že od mladih let, je svojo profesionalno pot začel sredi 70. let prejšnjega stoletja kot montažer zvoka pri Viba filmu; med drugim je sodeloval tudi pri filmu Praznovanje pomladi (1978) Franceta Štiglica, ki je na 25. filmskem festivalu v Pulju prejel nagrado za najboljši zvok. Leta 1980 mu je Viba film nato omogočil študij ob delu na beograjski Fakulteti dramskih umetnosti in sčasoma se je začel ukvarjati tudi z montažo slike; prvi celovečerni film, pri katerem je sodeloval kot montažer, je bil Poletje v školjki 2 (1988) režiserja Tuga Štiglica.
V nadaljevanju kariere je nato montiral celovečerne filme številnih slovenskih filmskih ustvarjalcev, kot so Matjaž Klopčič, France Štiglic, Metod Pevec, Marko Naberšnik, Goran Vojnović in drugi. Za svoje delo pri celovečernem igranem filmu Piran - Pirano v režiji Gorana Vojnovića je leta 2010 na Festivalu slovenskega filma prejel nagrado vesna za najboljšo montažo, sicer pa se je podpisal tudi pod montažo mnogih kratkih igranih, animiranih in dokumentarnih filmov, med katerimi je vredno izpostaviti vsaj film (A)torzija (2002) režiserja Stefana Arsenijevića.
Filmski trak kot partitura
Dejstvo, da je Bricelj svojo profesionalno pot začel s snemanjem in montažo zvoka ter šele pozneje postal montažer slike, se izrazito občuti pri njegovem delu, dodajajo v utemeljitvi. Zanj je filmski trak na montažni mizi »partitura, ki jo je treba slišati« in začutiti »pravi ritem, v katerem bo najbolje zazvenela«. Janez Bricelj pozna film do zadnjih podrobnosti – razume torej njegovo zapleteno naravo, pa tudi to, kako občutljiv je film in kako lahko vsaka odvečna ali manjkajoča sličica spremeni vse. Kar je ob njegovi potrpežljivosti, marljivosti in sposobnosti za delo v skupini še ena od lastnosti, zaradi katerih spada med najvidnejše filmske montažerje pri nas.
Ne gre pa spregledati niti njegovega dela s študenti oziroma študentkami AGRFT, ki jih je bogatil s svojim znanjem, izkušnjami ter osebno držo; sodeloval je pri več kot 30 študijskih filmih. »Njegovo mojstrstvo v obvladovanju montažnih tehnik je vtisnilo neizbrisen pečat slovenski kinematografiji,« je še dodala strokovna komisija. Nagrado bodo Janezu Briclju podelili 21. oktobra na slovesnosti ob odprtju 28. festivala slovenskega filma v portoroškem Avditoriju.
