V Črni vasi v okolici Ljubljane je zadnjih nekaj tednov potekalo snemanje novega celovečernega filma Mihe Hočevarja, ki se je v preteklosti podpisal pod ene najbolj prepoznavnih filmov slovenske produkcije: danes že kultnega Jebiga (2000) ter mladinskih uspešnic Gremo mi po svoje (2010) in Gremo mi po svoje 2 (2013). A Hočevar s filmom, ki bo občinstvo dosegel celo desetletje po njegovem zadnjem celovečercu, tokrat posega na povsem novo področje: na snemanje je poleg Blaža Šefa, sicer člana Slovenskega mladinskega gledališča, namreč povabil tudi enega trenutno največjih islandskih zvezdnikov, igralca Ólafurja Darrija Ólafssona. Ta nas je v preteklosti navdušil predvsem z islandsko nadaljevanko Ujeti, pojavil pa se je tudi v prvi sezoni serije Pravi detektiv ter se kot mednarodno ime dokončno uveljavil s filmoma Veliki dobrodušni velikan in Skrivnostno življenje Walterja Mittyja, pri katerih je sodeloval s Stevenom Spielbergom in Benom Stillerjem.
Poklon islandskim palčkom
Skriti ljudje se že s samim naslovom poklanjajo islandski mitologiji – tako imenovanemu huldufólku, skritim palčkom, trolom in možicem, ki jih nihče ne vidi, a vsi nekako vedo, da so tam. V naravi. Nevidni, a vselej prisotni. »Naši miti izhajajo iz življenja na otoku sredi oceana, kjer so zime zelo temne in poletja polna svetlobe. Naravo ves čas zelo čutiš. Zna biti tudi nevarna, zato smo v odnosu do nje previdni. Iz tega izhaja tudi naše spoštovanje do nje. In čeprav ne trdimo, da troli obstajajo, se kdaj sredi narave, ob gledanju mogočnih skalnih formacij, vprašamo, ali morda res ne gre za trole, ki bežijo pred soncem. V mitologiji namreč velja, da se trol, ki se ga dotakne sončni žarek, spremeni v skalo,« nam izvor islandskih legend skromno razloži Ólafur Darri Ólafsson. A film, za katerega se je ideja pričela razvijati že leta 2005 in ki danes nastaja pod okriljem produkcijske hiše Vertigo in v koprodukciji RTV Slovenija, islandsko legendo spreminja v nekoliko samosvojo metaforo.
»Islandska mitologija je zelo odprta in ljudje si jo različno interpretirajo,« pravi Miha Hočevar, ki smo ga ujeli na enem zadnjih snemalnih dni. Sam v skritih ljudeh zato vidi predvsem tiste, ki so v družbi neopazni, čeprav ne nujno (tudi) na njenem dnu. V osrčju zgodbe, ki svoj komični naboj črpa iz trka nasprotij, se tako znajdeta dva popolna tujca: 50-letni Islandec in 35-letni Slovenec, ki se nekega jutra gola in priklenjena drug na drugega zbudita na rečnem bregu. Eden z delno amnezijo in brez potnega lista, drugi z zavedanjem, da ju je v kočljivo situacijo spravil boj z lokalnimi obritoglavci. »S svojimi prijatelji nato odkriva preteklost in ugotavlja, kaj se je zgodilo. Seveda na humoren način, skozi komedijo, ki pa v ozadju vseeno razkriva neke resnejše teme in travme tega lika,« razlaga režiser Miha Hočevar.
Dobra izbira igralca
Čeprav ne gre za prvi filmski stik slovenske in islandske kulture – leta 2019 smo lahko v Zgodbah iz kostanjevih gozdov slišali glasbo islandske tereministke Hekle Magnúsdóttir – gre tokrat za prvo večje sodelovanje teh dveh kinematografij. Ekipo tako spomladi čakajo še približno trije snemalni dnevi na Islandiji, kamor bosta umeščena prolog in epilog filma ter kratka vmesna reminiscenca. A največji izziv, ki je skoraj do začetka snemanja ostajal pod vprašajem, je predstavljal Ólafur Darri Ólafsson. Kako se sploh prebiti do takšnega mednarodnega imena? »Seveda ne moreš kar poklicati človeka. Najprej moraš najti nekoga, ki gre s tabo v koprodukcijo, v tem primeru torej partnerja na Islandiji. In nato se vse odvije prek agentov, da ta scenarij počasi pride do prave osebe. On ga je dobil šele tik pred zdajci in imeli smo to srečo, da mu je bil res všeč,« pojasnjuje Hočevar, ki je na zvezdo svojega novega filma postal pozoren šele, ko je v spletnem brskalniku pričel iskati islandske igralce. »Bum, prva slika je bil on! In bum, sem si rekel, to je moj lik! Potem sem seveda pogledal stvari, ki jih je že delal, ampak sem bil tudi brez tega prepričan, da je pravi za vlogo. Kar se je izkazalo za pravo odločitev, ker je izjemen igralec in odličen sodelavec.«
Kot je izpostavil Ólafur Darri Ólafsson, ki smo ga v maski ujeli pred pričetkom enega redkih nočnih snemanj, ga je o sodelovanju v filmu prepričalo več dejavnikov, a glavni je bil zagotovo dober scenarij. »Že ob branju sem se nekako identificiral z likom in razumel, skozi kaj gre. Hkrati sem seveda videl tudi priložnost, da obiščem državo, v kateri še nisem bil. Ampak sem res vesel, da sem vlogo sprejel. Trenutno smo na koncu snemanja, ampak lahko rečem, da sem tukaj spoznal prijatelje za vse življenje.« Kako pa doživlja svojo izkušnjo v Sloveniji? »V mnogih stvareh smo si podobni. Imamo enak zagon, da kljub svoji majhnosti dosegamo mednarodne uspehe. Ko govorimo o kolesarstvu in košarki, ste ogromni! A tudi vaša miselnost mi je blizu. Čutim povezavo, kakršno sem do zdaj zaznal le še pri drugih narodih, ki živijo na otokih. Kar je najbrž povezano s tem, da ste majhna nacija, obkrožena z velikimi državami. S tem, da ste obdržali svojo identiteto in skozi zgodovino skrbeli zanjo.«
