Na slovesnosti ob odprtju 28. FSF Portorož se bo premierno zavrtel film Skriti ljudje, »pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih«, kot ga opiše Miha Hočevar, režiser filma, ki ga je sofinanciral Slovenski filmski center (SFC). Takšna je tudi vizija direktorice SFC Nataše Bučar, namreč da je to festival slovenskih premier – in ne da se slovenski režiserji, ki jih celo financira javna agencija, zaradi večjega zaslužka s svojimi filmi premierno raje prej pojavijo na kakšnem drugem festivalu, vključno z Liffom. SFC je sicer edina filmska agencija v Evropi, ki ji je z zakonom naložena izvedba filmskega festivala, namenjenega predstavitvi slovenske filmske produkcije minulega obdobja.
Preizpraševanje vizije festivala
Direktorica je to poudarila po novinarskem vprašanju glede polemike, ki se je v minulih dneh razvnela po tem, ko je izključila enega od članov sveta festivala Andraža Jeriča. Ta je hkrati producent iz hiše Temporama in se podpisuje pod od agencije sofinanciran prvenec režiserke Ester Ivakič z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, a ga na FSF premierno ne bo. Pušča pa odprto razpravo, ali obdržati festival v zdajšnji obliki ali je bolje razmišljati le še o akademiji, ki bi na slovesni prireditvi enkrat na leto podelila vesne. V Portorož tudi ne bo filma Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika iz produkcijske hiše Perfo (ki je premiero doživel avgusta v Sarajevu), oba omenjena filma pa bo mogoče videti na letošnjem Liffu.
Direktor FSF Bojan Labović je k temu dodal, da je v primeru pomembnih mednarodnih festivalov, ki zahtevajo svetovno premiero, takšno ravnanje slovenskih producentov legitimno, čeprav je hkrati »diskutabilno, če je govor o slovenskih premierah slovenskih filmov. FSF je vendarle nacionalni filmski festival, in če ga že imamo, mislim, da se moramo filmarji tudi pri sebi vprašati o svojem odnosu do njega: ali bi radi samo vesne ali bomo tudi kaj prispevali.«
Lokalno in globalno
Do takrat pa bo festival, ki so ga posvojili lokalni prebivalci in ki (verjetno prav zaradi premier) privablja gledalce tudi iz Ljubljane in drugod, še naprej praznik slovenskega filma, zagotavljajo organizatorji. Že začelo se bo slovesno, saj bodo ob odprtju podelili tudi nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, nagrado Milke in Metoda Badjure, prejel pa jo bo montažer Janez Bricelj. Med pomembnimi gosti letošnjega festivala bo italijanska filmska kuratorka in programska direktorica tržaškega filmskega festivala Nicoletta Romeo, ki ji je festival podelil naziv »prijateljice slovenskega filma«, posebej pa se veselijo direktorja Evropske filmske akademije Matthijsa Wouter Knola, akademije, ki postaja vse pomembnejša platforma za evropske filme in njihove ustvarjalce.
Direktor festivala Bojan Labović meni, da je smisel FSF prikazovanje sodobne domače produkcije, ne glede na festivalske in distribucijske predzgodbe filmov, zato mora biti festival kar se da enakovreden pregled različnih ustvarjalnih in produkcijskih pristopov. Na festivalu bodo skupaj zavrteli 101 film. V letošnji tekmovalni program se je od 157 prijavljenih uvrstilo 69 filmov, ki se bodo potegovali za nagrade vesna. Še 28 filmov bo na ogled v sklopu preglednega programa, štirje pa v posebnem programu.
Strokovno žirijo za celovečerne filme sestavljajo filmski kritik Andrej Gustinčič, režiser in scenarist Juraj Lerotić ter raziskovalka in teoretičarka filma Natalija Majsova. V strokovni žiriji za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme pa so intermedijska umetnica Sara Bezovšek, režiser in scenarist Slavko Hren ter filmski snemalec, animator in režiser Nikola Majdak.
Strokovni in spremljevalni program
Strokovni program festivala bo potekal med 22. in 26. oktobrom, vodila ga bo Veronika Zakonjšek, povezan pa bo z aktualnimi vprašanji v okviru filmske ustvarjalnosti. Med drugim bo delavnica Pripovedovanje zgodb na varen način: koordiniranje intimnih prizorov za film in televizijo s Polett Kasza, okrogla miza o vlogi eksperimentalnega in avantgardnega filma, osvetljevali bodo odnos med filmom in glasbo (v sklopu Klinike EinS Synch), mrežili bodo študente in izpeljali nekoliko zabavnejši interaktivni kviz V kraljestvu slovenskega filma.
Festival se bo odvijal na dveh prizoriščih, tradicionalno v Avditoriju Portorož in od lani tudi v Magazinu Grando. S projekcijo filmov Po isti poti se ne vračaj (Jože Babič, 1965) in Vikend (Jože Bevc, 1963) bodo zaznamovali 120. obletnico slovenskega filma, zgodila pa se bo še posebna projekcija, gre za film Sem iz Titovega Velesa, ob dnevu, posvečenem Združenju SKOM, čemur bo sledil »masterclass« z režiserko filma Teono Strugar Mitevsko. Na Prvomajskem trgu v Piranu bodo 24. oktobra odkrili obeležje Evropski filmski akademiji, ki je piranski trg uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture.
