Dnevi etnografskega filma (DEF) je mednarodni festival filmov, ki se ukvarjajo z etnografskimi vprašanji. Kot pravi Manca Filak, članica selekcijske komisije za izbor filmov in sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, je letos veliko karantenske problematike in pandemije. Slednja je po njenem mnenju vplivala tudi na dejstvo, da se je na letošnji festival prijavilo nekoliko manj filmov kot običajno, 270, manj je tudi dolgometražnih projektov. Sicer pa v letošnjem izboru prednjačijo študentski filmi, »kar lahko pripišemo dobrim raziskovalnim oziroma univerzitetnim razmeram, saj so nastali kot del magistrskih študijev, ki so v celoti posvečeni vizualni antropologiji«, je povedala Manca Filak.
Osrednje poslanstvo etnografskih filmov pa se ne spreminja – zrcalijo nam sodobni svet in družbo ter zastavljajo etična in moralna vprašanja. Poleg pandemije so tematike na letošnjem festivalu tudi migracije in delavske pravice (letos z južnoameriških območij), vprašanja glede spola in identitete, duševnega zdravja in ekologije.
Pot polenovke od morja
do krožnika
Med izbranimi filmi je Hiša svetlobe bangladeškega režiserja Mahmuda Hasaana Kayesha, ki je žirijo še posebej pritegnila s »pogledom, obrnjenim navznoter«, ki se zgodi skozi intimen portret vsakdanjega življenja družine v stanovanju v Daki. Režiserja pričakujejo na projekciji. V Ljubljano so prišli tudi ustvarjalci filma Vodne poti, dokumentarca, ki sledi življenju štirih posadk na različnih ladjah na Nizozemskem, ter filma Mush Room for Thought, ki problematizira gobarjenje v hrvaških gozdovih. Slednja filma bosta danes ob 16. uri v Slovenski kinoteki odprla festival.
Svoj prihod na festival je potrdila Beate Engelsbrecht, ki se podpisuje pod etnografski film Ohranjanje tradicije in je prejemnica več filmskih etnografskih nagrad. Tu bodo tudi ustvarjalci filma Božična večerja, ki prikazuje pot polenovke od morja v norveških vodah do krožnika na božični večerji nekje na Portugalskem. Vizualni antropolog Peter I. Crawford je avtor filma Pilani paulala, ki govori o življenju na otokih Reef oziroma Salomonovih otokih, televizijski dokumentarec Pax Avant pa nas popelje v Pireneje, ki so že od nekdaj enoten prostor nacij z obeh strani meje. Pax Avant (kar pomeni odslej mir) je besedna zveza, ki simbolizira vrednost spoštovanja dogovora, in je živ primer, da sta mogoči vzpostavljanje odnosov in doseganje dogovorov. Na ogled bo še en zanimiv etnografski film, Dober delovni dan, ki sledi dinamiki programa za zdravljenje odvisnikov na Nizozemskem.
DEF tudi s slovenskimi filmi
Letos so avtorji prijavili več slovenskih filmov kot običajno, žirija pa se je odločila za dva. Nixi pae avtorja Andreja Kocana je film, ki spremlja iskanje pesmi nixi pae (ayahuasca) perujskega ljudstva Cashinahua (Huni Kuin). Če so Cashinahua iz Acre v Braziliji s svojimi pesmimi nixi pae, ki jih spremljajo kitare, djembe in druga glasbila, svetovno poznani kot protagonisti vse bolj razširjenega šamanizma ayahuasca, pa starejši perujski Cashinahua vztrajajo, da so kitarske pesmi iznajdbe, ki ogrožajo njihovo tradicijo. Drugi film, Goba z vrha sveta, je dokumentarna zgodba o redki gobi yarsagumba iz Himalaje, ki jo je posnel politični antropolog Matjaž Pinter. Pred desetletjem je namreč Nepal zajela prava gobarska mrzlica, tamkajšnji domačini pa so postali vse bolj odvisni od tega dragocenega vira zaslužka. Tudi avtorja tega filma organizatorji pričakujejo na projekciji.
»DEF je pomembno prizorišče vizualne etnografije in etnografskega filma, ki gledalcem omogoča vpogled v različne realnosti sodobnega časa in vsakodnevnih okoliščin. Hkrati lahko z ogledom filmov prepoznamo morebitne metodološke spremembe in razlike v teoretskih pristopih znotraj etnologije in vizualne antropologije,« je še povedala Manca Filak. Poleg nje so v žiriji za izbor filmov sedeli Etami Borjan s Filozofske fakultete v Zagrebu, Relja Pekić, organizator festivala angažiranega etnografskega filma Vizantrop iz Beograda, ter Naško Križnar in Miha Peče z ZRC SAZU.
