Ne strinjam se s kritikami, da je Albini uničil plato, je dopisala prijateljica. Pritrdil sem ji, ker smo v MaOvih oddajah takrat slišali uradno in neuradno različico tega rockovskega superkosa. Še preden je leta 1994 izšel avtoriziran bootleg s pripisom The Albini Swing, nam ga je Ogrinc predvajal s kasete. S primerjavo inačic smo se poslušalci poučili o pomenu produkcije, vlogi producenta in njegovega sodelovanja z bendom. Uradni Swing, pod katerega sta sopodpisana Steve Albini in sam bend, se sliši kompaktno in zlikano, urejeno in radiofonično, Albinijeva različica pa se bolj rudimentarno oklepa garažnega zvoka. Skladbe so prostorsko širše, polne detajlov in nepredvidljivih vložkov. Več je panoramskih iger in kitarskih dvobojev, razigranega klavirja in ustnih orglic. Vsi ti momenti so na uradni izdaji skompresirani, nekateri celo zavrženi. »Priznati moram, da se mi posnetek ne zdi stoodstotno uspešen,« mi je Albini povedal leta 2000. »Na albumu so morda štiri pesmi, za katere se mi je zdelo, da smo z bendom v popolni sinhronizaciji. Takrat so že izdali tri plošče in so se začeli odmikati od izvornega zvoka. Tudi produkcijski koncept se je razvijal stran od osnovne zasnove. Bolje bi bilo, če bi sodeloval na kateri od njihovih prejšnjih plošč, ko so bili še minimalisti.«
Albini, ki se ne(rad) podpisuje s producent, ampak (raje) kot snemalec, je znan po svoji načelnosti. Lani je super deluxe reizdaja albuma Nirvane In Utero pritegnila precejšnjo pozornost z njegovim dotlej javno še neobjavljenim pismom Seattelčanom iz leta 1992, ki jim ga je napisal pred snemanjem omenjene plošče in ravno v času izkušnje s ploščo Swing. V njem je razgrnil svoja stališča in poglede na produkcijo. »V trenutku, ko smo končali ploščo In Utero, smo bili vsi ekstatični in ponosni, kako je plošča zvenela. Sčasoma je bilo vse več dvomov v bendu in pri založbi, ki jo je bilo strah, da plošča, od katere so pričakovali strašanski uspeh, ne bo tako uspešna,« se je Albini spominjal spora z založbo Geffen. »Prišlo je do pritiskov in čez dva meseca se je vse obrnilo na glavo, zato sem bendu povedal, da če želi spreminjati ploščo, naj to stori, saj gre za njihovo ploščo, a da pri tem ne bom sodeloval, ker so se v delanje plošče vmešali ljudje, ki jih nikoli nisem srečal, o meni pa so govorili neverjetne in žaljive stvari.«
Vsaka plošča ima svojo zgodbo in tako kot ima vsaka zgodba več plati, tudi plošča nima samo ene ali dveh. Vse drugo je mit, ki ga kupiš. Ali pa ne.
