Zgodovina Dunajskih dečkov sega v 13. stoletje, institucija pa dandanes deluje neprofitno. Svoje delovanje financira na podlagi številnih koncertov, turnej, od prodaje zgoščenk in zasebnih donacij. Učiteljice, ki poučujejo mlade pevce, plačuje država, prav tako pa imajo Dunajski dečki od leta 1948 brezplačen domicil v dunajski palači iz 18. stoletja, je povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Avstrijska državna revizijska hiša pa je na začetku meseca vladi svetovala, naj začne zboru za delovanje v palači zaračunavati mesečno najemnino v višini 17.200 evrov. Nettig je v pogovoru za Die Presse dejal, da si institucija tako visoke mesečne najemnine ne more privoščiti: »V kolikor bi morali v prihodnje za najemnino prostorov plačevati okoli 200.000 evrov letno, ne bi zmogli.«
Pod okriljem institucije Dunajski dečki delujejo štirje zbori, v katerih je 100 pevcev, starih med 10 in 14 let. Nettig pravi, da mladih pevcev, ki že tako izvedejo skupaj okoli 300 koncertov letno in so večkrat po teden dni na turneji, stran od družine in vrstnikov, ne nameravajo dodatno obremenjevati zato, da bi zaslužili za najemnino. »Dokler bom jaz na čelu te institucije, dodatni koncerti ne pridejo v poštev,« je bil odločen.
Dodal je, da nova koncertna dvorana, vredna 15 milijonov evrov, ki jo je zboru daroval radodarni dobrotnik, ne sme dajati vtisa, da institucija Dunajski dečki upravlja z ogromnimi vsotami denarja, saj to ne drži.
Dunajski dečki sicer veljajo za enega najboljših avstrijskih izvoznih artiklov, je še pisala AFP.
