Tako je bila morda največja pozornost namenjena filmu, ki v Cannes sploh ni bil uradno povabljen, čeprav je pretresal francosko politično-kulturno ceno. Gre za Welcome to New York, zgodbo o aferi Strauss-Kahn iz leta 2011, ki ga je za francoskega produkcijskega giganta Wild Bunch posnel ameriški auteur maudit, prekleti avtor, Abel Ferrara, ljubljenec Cannesa. Njegov film smo tu pričakovali že lani, postprodukcija se je vlekla in vlekla, medtem je Ferrara že posnel film o umoru Pasolinija (tega pričakujemo v Benetkah), filma pa še kar ni bilo v kina. No, zdaj smo izvedeli, da enega najbolj pričakovanih filmov leta v kina sploh ne bo. Wild Bunch, ekskluzivni, vedno inovativni mini studio, se je film odločil predvajati samo na platformi tako imenovanega videa na zahtevo (VOD). Ne kadar koli, temveč sredi canskega festivala, kot kaže, v znak protesta, ker naj bi festivalska direkcija pokleknila pred pritiski francoskega političnega vrha in Strauss-Kahnove nekdanje žene Anne Sinclair, menda najbolj zagrizene borke za izolacijo (da ne rečemo uničenje) filma, v katerem je nekdanjega direktorja Mednarodnega finančnega sklada upodobil francoski odpadnik Gérard Depardieu. To bo precedenčni primer, da bi medijsko tako odmeven film takšne produkcijske teže tržili samo prek spletnih platform. Med festivalom naj bi ga po zadnjih informacijah na posebni projekciji predstavili tudi akreditiranim novinarjem; bomo videli, ali bo res tako.
Petje med bičanjem
Tekmovalni program je odprl Abderrahmane Sissako, mavretanski režiser, ki se je konec osemdesetih let filmsko izšolal v Sovjetski zvezi. Tudi pri nas smo ga videli s skoraj vsemi filmi, ki jih običajno krasi mešanica humanizma in elegantnega, nevsiljivega humorja. Ker film Timbuktu nosi prtljago težkega, celo šokantno realističnega filma, ki temelji na resničnih dogodkih iz Malija, smo pričakovali, da bosta njegova glavna aduta tokrat umanjkala. Timbuktu, zgodba o nasilni islamizaciji podeželskega prebivalstva, ki se noče ukloniti novim zakonom verskih skrajnežev – prepovedani so čaj, kajenje, žive barve, petje in nogomet – je resda »trd« film, trpka obsodba fundamentalizma, a Sissakoju uspe vnesti momente posmeha neizprosni diktaturi, ki v malijski variaciji montiranih procesov ljudi obsoja na bičanje ali kamenjanje. Predvsem pa se Sissako ne odreče prepoznavni hvalnici ruralnemu, nestresnemu načinu življenja, kakršnega v razvitem svetu pravzaprav ne poznamo več. In če bi žirija izbirala najbolj ganljivo sceno festivala, bi morala resno upoštevati prizor bičanja, v katerem ženska, kaznovana zaradi petja, v trenutkih najhujše bolečine... iz srca zapoje.
Zadržki do »mojstrovine«
Mike Leigh, prvak komične interakcije med predstavniki angleškega proletariata, se večino kariere ni odmikal od svojega teritorija. Presenetljivi odvod je doslej predstavljal le Topsy Turvy (1999), posvetilo umetnosti ustvarjanja varietejske komedije. Kako jo bo odnesel Mr. Turner, drugi režiserjev film o umetniku, ki se osredotoča na zadnjih 25 let življenja britanskega romantičnega slikarja Williama Turnerja, bo pokazal čas. Angleži že kažejo navdušenje nad Leighom in film razglašajo za mojstrovino, no, nekateri smo malce bolj zadržani. Dveinpolurni dramatizaciji umetnikovega življenja in dela, ki sicer ima svoje kvalitete, namreč manjka predvsem – dramatizacija. Zanašanje na ponavljajoče se sončne zahode in vedute pristanišč sčasoma postane monotono, sploh ker pripoved o notorično konfliktnem in potentnem Turnerju za potrebe filma kanalizira le skozi romantične avanture z dvema ženskama, gospodinjo in dvakratno vdovo iz pristanišča, kjer išče navdih. Obenem je pri Mr. Turnerju več kot očitna zagata okrog kakovosti digitalnih podob, resolucija 4K kljub neprestanemu napredku (še) ne zmore parirati klasični 35-mm projekciji, sploh film, ki toliko svojega šarma (ob njem pomislimo na Kubrickovega Barryja Lyndona) dolguje vizualnemu spektaklu; ni potrebne mehkosti slike, da o odsotnosti zrna ne izgubljamo besed. Komur se ob Turnerju zapiše, da so »podobe čudovite«, je očitno pozabil, kako je videti klasična kinematografska projekcija.
