Barcelonska bazilika Sagrada Família (njeno polno ime je Basílica i Temple Expiatori de la Sagrada Família oziroma Bazilika in spravni tempelj Svete Družine), ki jo je zasnoval arhitekt Antonio Gaudí, se gradi že več kot sto let. Povsem dokončali naj bi jo šele leta 2036. Temeljni kamen so položili leta 1882, od takrat pa raste izključno s pomočjo donacij in prihodkov od turizma, torej brez vsakršne državne pomoči, kar je svojstven unikum. Turistov sicer ne zmanjka, recimo leta 2024 je cerkev obiskalo skoraj pet milijonov ljudi, od tega je bilo 15 odstotkov Američanov.
Gradbišče v polnem teku
Generalni direktor bazilike Xavier Martínez je nedavno dejal, da so prvi gradbeni elementi že nameščeni, stolp Jezusa Kristusa pa bodo v prihodnjih mesecih dopolnjevali po fazah. Na vrhu bo postavljen križ, ki ga bo obdajalo še pet drugih stolpov: eden bo posvečen Devici Mariji, štirje manjši pa bodo postavljeni v čast evangelistom. V zadnjih dneh so na gradbišče prispeli že tudi deli, ki bodo tvorili jedro križa na stolpu. Ta element bo služil kot spoj krakov in bo omogočal dostop prek notranjega stopnišča do samega vrha bazilike. Dela na pročeljih in notranjosti bazilike se bodo sicer nadaljevala še v naslednjih letih, vodja gradnje Esteve Camps ocenjuje, da bi z gradnjo povem lahko zaključili v desetih letih.
Prihodnje leto sovpada s stoletnico smrti Gaudíja, ki je leta 1926 umrl, ko ga je povozil tramvaj. Umrl je kot neznanec, brez dokumentov, v preprosti obleki, šele pozneje so ga sploh identificirali. Pokopan je v kripti same Sagrade Família. S slovesno mašo v baziliki, ki je napovedana za 10. junij prihodnje leto in ki naj bi jo vodil sam papež Leon XIV., se bodo poklonili njegovemu jubileju in arhitekturni zapuščini.
Sagrada Família je danes verjetno najbolj znana »nedokončana cerkev« na svetu. Ko so jo začeli graditi, so jo začeli še brez Gaudíjevih vizij, arhitekt se jim je priključil šele naslednje leto in nato popolnoma preoblikoval načrte - v simbolno, naravo posnemajočo arhitekturo, ki je še danes osrednji znak Barcelone. Gaudí je vedel, da gradnja ne bo končana za časa njegovega življenja, zato je izdelal makete in risbe, ki naj bi vodile prihodnje generacije arhitektov. Žal so bile te delno uničene v španski državljanski vojni, kar je dodatno upočasnilo gradnjo.
Ko bo bazilika povsem zgrajena, bo imela skupaj 18 stolpov, dvanajst jih bo posvečenih apostolom, štirje evangelistom, eden Devici Mariji in osrednji Jezusu Kristusu. Vsak stolp ima svojo simboliko in višino glede na pomen (apostoli so nižji, Kristusov stolp pa, kot rečeno, bo zelo kmalu najvišji v Evropi).
Evropske bazilike velikanke
Sagrada Família se umešča med »velikanke« evropske sakralne arhitekture. Za največjo baziliko se sicer šteje Bazilika sv. Petra v Vatikanu, ki meri v dolžino 220 metrov, višina kupole meri 136,6 metrov, v svoje nedrje pa sprejme kar 60.000 ljudi. Formalno sicer ne gre za katedralo, ampak papeško baziliko. Ta simbol katolištva je bil zgrajen v 16. oziroma 17. stoletju. Takoj za papeško baziliko se po velikosti umešča katedrala v Milanu, ki po dolžini meri 158 metrov, višina glavnega stolpa (Madonnina) je 108,5 metrov, njena kapaciteta pa je za okoli 40.000 ljudi. To je največja gotska katedrala v Italiji in ena največjih v Evropi, ki so jo gradili rekordnih 600 let.
Že omenjena katedrala v Ulmu na jugu Nemčije, ki se je doslej ponašala z najvišjim stolpom, bi po velikosti sodila na tretje mesto. V dolžino so namerili 123 metrov, višina zvonika je, kot že omenjeno, 162 metrov, sprejme pa lahko 2.000 ljudi. Gre za tipično nemško gotsko katedralo, ki se jo je ravno tako gradilo zelo dolgo, dokončana je bila leta 1890.
Četrto mesto po velikosti pripada Sagradi Família, peto pa katedrali sv. Pavla v Londonu, z dolžino 158 metrov, višino kupole 111 metrov in prostorom, ki ga naenkrat lahko zapolni 3.500 ljudi. Cerkev je simbol angleškega baroka, delo Christopherja Wrena, zgrajena je bila po velikem londonskem požaru leta 1666.
Če strnemo, največja cerkev v Evropi po površini in prostornini je bazilika sv. Petra v Vatikanu, najdaljša je milanska katedrala, najvišja bazilika v Evropi pa bo kmalu Sagrada Família, ki je od vseh oblikovno in arhitekturno tudi najbolj izvirna. Bazilika je danes simbol Katalonije in Barcelone, hkrati pa tudi simbol Gaudíjeve globoke vere. Verjel je namreč, da gradi »Božjo hišo«, hkrati pa se je zavedal, da ne more biti dokončana v naglici, in da bodo potrebne generacije, ki bodo pripeljale do konca njegove vizije. Leta 2005 je UNESCO uvrstil del fasad na baziliki in kripto med svetovno dediščino.
