V zadnjih dneh poletja se francosko mesto Perpignan vsako leto spremeni v prestolnico fotoreporterstva. Festival Visa pour l’Image je že skoraj štiri desetletja prostor, kjer se srečajo najboljši fotografi sveta, in kjer se zgoščajo zgodbe našega časa – vojne, podnebne katastrofe, športni dosežki, kulturni prelomi. Vse tisto, kar oblikuje kolektivni spomin, a je pogosto prehitro pozabljeno v toku novic. Letos festival, ki poteka med 30. avgustom in 14. septembrom, ponovno opozarja na vlogo podob v medijih in na odgovornost tistih, ki jih ustvarjajo.
Med avtorji, katerih delo visi na stenah Perpignana, je tudi Dnevnikov fotoreporter Nik Erik Neubauer. V objektiv je ujel posledice lanskih poplav v bosanski Jablanici. A njegova serija ne govori le o razdejanju; bolj kot na poplavljeno pokrajino in razmočene zidove se osredotoča na ljudi, ki so ostali. Na njihove dlani, umazane od blata, na otroke, ki se igrajo med naplavinami, na soseske, ki iz ruševin znova postavljajo dom.
Festival Visa pour l’Image je za fotoreporterje nekaj podobnega kot Cannes za filmske ustvarjalce. Prisotnost na njem pomeni, da delo preseže domače okvirje in stopi v dialog s svetom. Dnevnik je v Perpignanu prisoten že vrsto let – lani s serijo Luke Cjuhe iz Ukrajine, pred tem z Jakom Gasarjem in njegovimi podobami požara na Krasu. Letos pa Neubauerjeva fotoreportaža o Jablanici nadaljuje tradicijo: pričevanje o nečemu, kar presega lokalno in postane univerzalno.
Visa pour l’Image ni le razstava, temveč tudi srečanje. Tam se utrjuje občutek skupnosti, ki presega meje in jezike. Fotoreporterji z različnih koncev sveta ugotavljajo, da so njihove zgodbe pogosto povezane: podobe iz Ukrajine govorijo podobno kot tiste iz Sudana, prizori iz poplavljenih dolin Bosne nosijo isto bolečino kot fotografije iz Grčije ali Indije. Gre za globalno vizualno kroniko, ki opozarja, da je naša resničnost skupna – in da jo je treba znova in znova dokumentirati.
