Na razpis za generalnega direktorja Cankarjevega doma (CD), naše osrednje kulturne ustanove, ki jo vse od ustanovitve vodi Mitja Rotovnik, se je do izteka roka, ki je bil v ponedeljek opolnoči, prijavilo devet kandidatov. Vendar pa to število še ni nujno povsem dokončno, saj je priporočena pošta, denimo iz tujine, lahko prispela še včeraj.
No, veliko prahu je bilo dvignjenega, še preden je ministrstvo za kulturo sploh odprlo razpis. Pravzaprav so z njim celo zavlačevali, saj je minister dr. Uroš Grilc še pred iskanjem novega vodstva zahteval spremembo sklepa o ustanovitvi javnega zavoda. Naj spomnimo, da je med drugim zahteval, da se doda oziroma črta nekatere dejavnosti zavoda, da bo treba drugače določati sestavo sveta in strokovnega sveta, predvsem pa da naj bi odslej generalni direktor sam določal svoje pomočnike. Temu so zaposleni v CD z Rotovnikom na čelu ostro nasprotovali, saj so prepričani, da bi s tem CD postal »plen politike« in bi to vneslo nestabilnost v delovanje zavoda. Protest pa ni bil učinkovit: CD že ima od februarja letos nov ustanovitveni akt, na novo so že tudi imenovali svet zavoda.
Postopek izbire se bo zavlekel
Devet prijav bo komisija na ministrstvu zdaj odprla in pregledala konec tega tedna ali v prihodnjem tednu, nato bodo sledili razgovori s kandidati, nekako čez približno dva do tri tedne. Zanimalo jih bo najprej, ali so vloge popolne in ali kandidati izpolnjujejo formalne razpisne pogoje. Nato bo komisija opravila razgovore, da preveri njihovo strokovno usposobljenost.
Po zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in aktu o ustanovitvi javnega zavoda morata še pred imenovanjem generalnega direktorja podati predhodno mnenje tudi svet in strokovni svet zavoda, in sicer v roku 30 dni od dneva prejema zaprosila. Šele nato bo minister za kulturo izdal tako imenovano odločbo o imenovanju generalnega direktorja, »težko pa natančno napovemo, kdaj bo znan izbranec, ker recimo niti ne vemo še, koliko časa bodo trajali razgovori s kandidati ter v kakšnem roku bosta svet in strokovni svet podala svoje mnenje,« pojasnjujejo na ministrstvu.
V javnosti te dni krožijo številna imena morebitnih kandidatov. Ve se recimo zagotovo, da niso kandidirali direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, direktor Kina Šiška Simon Kardum in nekdanji ravnatelj ljubljanske operne hiše dr. Borut Smrekar, zagotovo pa sta se prijavili Uršula Cetinski, ki zadnja leta direktoruje v Slovenskem mladinskem gledališču, ter Mojca Menart, vodja in odgovorna urednica založbe ZKP RTV Slovenija. Uršula Cetinski se bo glede svoje kandidature bolj izčrpno razgovorila po razgovoru s komisijo, Mojca Menart pa nam je povedala: »Ko so me pred meseci nekateri slovenski kulturniki spraševali, če kaj razmišljam o kandidaturi, sem najprej pomislila, da se šalijo. Vendar so se zadnje tedne pobude stopnjevale in sem se zavedela, da v CD zahajam od študentskih let, z ustanovo profesionalno sodelujem že skoraj tri desetletja, vrsto let sem bila v svetu in strokovnem svetu kot predstavnica RTV Slovenija in direktorica Slovenske filharmonije, zato se dobro zavedam pomena takšne ustanove, programskih in poslovnih zadreg in potenciala za prenovo v bolj odprto kulturno stičišče.«
Nova politika ministrstva
Vsekakor bo zanimivo spremljati, kako bo ministrstvo nadalje vodilo politiko do Cankarjevega doma. Minister Grilc si želi drugačno vizijo vodenja te ustanove in to pričakuje tudi od novega direktorja. CD bi lahko po njegovem mnenju prevzel domicil na področju sodobnega plesa ter ohranil dve uveljavljeni blagovni znamki, mednarodni filmski festival Liffe in zlati abonma; ves ostali program pa bi bilo treba po ministrovem mnenju očitno vsaj prevetriti.
Novi ustanovitveni akt pravi, da je Cankarjev dom kot osrednji slovenski kulturni center ustanovljen za izvajanje kulturnega in umetniškega programa ter kongresne dejavnosti. Zagotavljal naj bi pogoje za razvoj in predstavljanje različnih umetniških praks, spodbujal in razvijal ustvarjalnost, bogatil kulturno življenje, spodbujal humanistične in družbene vrednote ter medkulturno sodelovanje – tako prek lastne produkcije in postprodukcije kot sodelovanja z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, stanovskimi združenji, pravnimi osebami zasebnega prava in samozaposlenimi ustvarjalci na področju kulture.
Ministrstvo je v aktu spremenilo tudi svet zavoda, da bi doseglo večjo vpetost stroke. Število članov so zmanjšali z devet na sedem, le dva člana pa zdaj neposredno imenuje ustanovitelj. To naj bi pomenilo manj politike v najvišjem organu upravljanja javnega zavoda. Sicer pa tri člane predlagajo producentske skupine same, in sicer samozaposleni na področju kulture, javni zavodi in nevladne organizacije na področju kulture. Če minister za kulturo prejme več predlogov, je odločitev v ministrovih rokah. Ta novi model oblikovanja svetov so že preskusili pri Javni agenciji za knjigo RS in Filmskem studiu Viba film Ljubljana.
Sestava sveta že spremenjena
Vlada RS je sicer 20. februarja v svet javnega zavoda CD za mandatno dobo petih let imenovala Andraža Pöschla in Vesno Jurca Tadel na predlog ustanovitelja, dr. Barbaro Predan na predlog nevladnih organizacij, Barbaro Drnač na predlog samozaposlenih v kulturi, Tatjano Ažman na predlog javnih zavodov ter Aleša Čerina na predlog Mestne občine Ljubljana. Enega člana bodo izvolili zaposleni v zavodu na neposrednih in tajnih volitvah, svet pa bo dobil svoja pooblastila takoj po svoji prvi konstitutivni seji.
Če svet javnega zavoda sestavljajo predstavniki kulturnih producentov, pa je strokovni svet sestavljen iz predstavnikov področij umetnosti. Strokovni svet ostaja sedemčlanski, v njem so trije predstavniki delavcev, po enega pa predlagajo vse tri umetniške akademije Univerze v Ljubljani ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
