Kot je pred današnjo podelitvijo nagrade v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Lanzmann, je počaščen, da prejme častnega zlatega medveda v državi, ki ji je s svojim ikoničnim devet in pol ur dolgim filmom pomagal, da se 40 let po holokavstu "osvobodi".
"V 12 letih, ko sem snemal ta film, pri čemer so me spremljale številne težave, zaradi katerih sem ga skoraj opustil, sem vztrajal predvsem zaradi misli, da bo 'Shoah' film, ki bo Nemcem pomagal, da se osvobodijo," je dejal 87-letni režiser.
"Mislil sem, da bo Nemcem pomagal, da se soočijo s svojo grozljivo preteklostjo. Ne pozabimo, da so molčali mnogo, mnogo let. Neizmernost zločina jih je utišala, da niso mogli spregovoriti niti o lastnem trpljenju," je še povedal.
Premiero je doživel 1986 v Berlinu
Film, ki vključuje intervjuje s tistimi, ki so preživeli holokavst, in je bil posnet v več koncentracijskih taboriščih, je leta 1986 premiero doživel v Berlinu.
"Spomnim se, da so bile tri ali štiri projekcije. Dvorane so bile polne in ljudem so se tresla kolena. Težko jim je bilo gledati in meni je bilo zelo težko film pokazati," je dejal Lanzmann in dodal, da je projekcijam sledila celonočna razprava z mladimi.
Lanzmann trenutno končuje štiri ure dolg film o taborišču Theresienstadt na Češkem, v katerem je bilo zaprtih skoraj 150.000 ljudi.
Lanzmann je po Kosslickovih besedah s "svojo odslikavo nehumanega ravnanja in nasilja, antisemitizma in njegovih posledic ustvaril novo vrsto filmske in estetske raziskave". "Čutimo se počaščene, da smo ga lahko nagradili," je še dejal Kosslick.
Lanzmann se je rodil v Parizu leta 1925 judovskim staršem. Sodeloval je pri francoskem odporniškem gibanju. Po vojni je poučeval na novo ustanovljeni Svobodni univerzi v Berlinu. V krogu filozofov Jean-Paula Sartra in Simone de Beauvoir je predstavljal pomemben del intelektualnega življenja v Franciji.
