Najboljši vpogled, koliko kulture v Sloveniji je podprte iz Evrope, imajo na Kulturni stični točki, ki deluje pri Zavodu SCCA–Ljubljana. Ta hip je najbolj aktualen program Kultura (2007–2013), kjer pa večji delež teh sredstev – gre za 60 milijonov evrov na leto – namenijo nadnacionalnim projektom sodelovanja z vsaj tremi partnerji iz različnih držav. Podobno bo veljalo tudi v okviru novega programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020), ki bo med drugim nadomestil program Kultura. Slednjemu je odklenkalo, saj je bilo zelo težko opredeliti razpisne pogoje za razpon dogodkov, ki sodijo v »kategorijo« festival, je pojasnila vodja pisarne Kulture Mateja Lazar. Na zadnji razpis je iz vseh 37 držav Evrope prispelo 235 prijav, leto prej celo 275, podprli pa so le 11 festivalov, med slovenskimi samo Mesto žensk. Isti razpis sofinancira še 18 festivalov s triletno pogodbo (2011–13), med njimi sta tudi slovenska Mladi levi in Ex Ponto. Pripravlja se že tudi analiza, kako uspešne so bile slovenske organizacije zadnjih enajst let pri črpanju evropskega denarja na področju kulture, filma in AV-področja, rezultati pa bodo znani konec septembra.
Programski direktor festivala LiffeSimon Popek razmišlja, da bi tudi brez evropskega denarja morda obstali, a nedvomno bi imeli več težav. So pa ta hip precej negotovi, saj se je štiriletna evropska podpora v okviru programa Media iztekla, nadaljnje pa jim še niso zagotovili. Doslej so imeli na voljo 50.000 evrov na leto, kar je približno 12 odstotkov od 400.000 evrov vrednega proračuna festivala. »Liffe je sploh posebnost, saj smo iz javnih sredstev slabo podprti. Mestna občina Ljubljana v 24 letih ni primaknila ničesar, kar je nepredstavljivo, saj bi moralo biti mesto prva instanca podpore, medtem ko podpora na nacionalni ravni znaša 65.000 evrov,« je pojasnil Popek. Zato so še toliko bolj odvisni od prodaje vstopnic, da so zaradi tega že svetovni fenomen – kar 55 odstotkov proračuna Liffa temelji na inkasu. Ni treba veliko razmišljati, kaj bi se zgodilo festivalu, če bi mu izdatno upadel obisk. Sicer pa tudi Evropa ni kar tako dobrodušna; vsaj kar zadeva podporo festivalom, imajo radi prepoznavne, množično obiskane in marketinško podprte projekte, kar je v nasprotju z deklarirano usmeritvijo široke in raznovrstne palete dogodkov.
Čeprav je Mesto žensk letos edini slovenski festival, neposredno podprt iz bruseljskih sredstev, lani pa se jim je iztekla petletna podpora za projekt A space for live art, je programska vodja festivala Mara Vujić opozorila, da je ta podpora v smislu omejitev in sofinanciranja dvorezen meč. Izključuje namreč nacionalne projekte kot tudi projekte zunaj meja Evrope. Ravno zato je zanje nacionalna in lokalna podpora tako pomembna. A ker so transdisciplinarni festival, »domači« razpisi ponavadi pokrijejo le določen segment umetnosti, »domača« politika pa nerada podpre evropske projekte. Na ministrstvu je sicer obstajal razpis za tovrstno podporo pri pridobitvi evropskih sredstev, a so ga zaradi krize ukinili, zdaj pa obljubljajo njegovo ponovno vzpostavitev.
V tezo, da v Sloveniji projekti ne preživijo brez evropskih sredstev, direktor in umetniški vodja Festivala Seviqc BrežiceKlemen Ramovš ne verjame preveč, po njegovem gre le za manjši odstotek vseh prihodkov na področju umetnosti in kulture. »Tu lahko krmarimo v kalnem: miselnost, da se brez evropskih sredstev ne da, je lahko zanimiva za domače financerje, da se rešijo lastne odgovornosti. Kajti tudi za evropska sredstva je nujno potrebna domača podpora. Že doma je treba narediti selekcijo, doreči standarde in kriterije ter podpreti kakovost,« je prepričan Ramovš. Če država za kulturo na letni ravni nameni 170 milijonov evrov, vse občine skupaj pa 150 milijonov evrov, pomeni, da so tudi lokalna sredstva močan investitor. Žal pa se na lokalni ravni vse preveč enačita ljubiteljska in vrhunska profesionalna kultura. Lani je Festival Seviqc Brežice iz različnih naslovov iz Evrope pridobil 29 odstotkov proračuna festivala oziroma 138.100 evrov, tudi oni pa so pred dvema letoma, tako kot Mesto žensk letos, pridobili enoletno bruseljsko podporo festivalu. Letošnji program so bili prisiljeni skrčiti skoraj za polovico, tudi zaradi strmega upada podpore lokalne skupnosti.
Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica festivala Mladi levi, je ravno tako jasno opozorila, da je brez lokalnega in nacionalnega sofinanciranja nemogoče pridobiti evropska sredstva, evropska podpora pa je prvenstveno odvisna od vsebin, ki morajo biti izrazito razvojne in hkrati vpete v mednarodni kontekst.