Danes se začenja 17. mednarodni filmski festival v Šanghaju (spada v A-kategorijo), kjer bo v tekmovalnem programu, ki obsega 15 filmov (izbranih iz okoli 1600 prijavljenih), prikazan tudi novi film Marka NaberšnikaGozdovi so še vedno zeleni. Izvirni naslov je nemški, Die Wälder sind noch grün, ker gre za avstrijsko-slovensko koprodukcijo med ArtDeluxe Roberta Hoffererja in ljubljanskim podjetjem Perfo Aleša Pavlina in Andreja Štritofa. Ta koproducenta sta tudi edina sofinancerja, se pravi, da je film nastal iz privatnih sredstev. V primeru slovenskih manjšinskih koprodukcij je praviloma sicer tako, da slovenski producent kandidira za javna sredstva iz Slovenskega filmskega centra, toda Gozdovi so v tem pogledu izjema.
Posnet na realnih lokacijah
»Seveda bi tudi Perfo lahko kandidiral za javna sredstva,« pojasnjuje Marko Naberšnik, »in sicer tako, da bi se prijavil na javni razpis Slovenskega filmskega centra, toda tega lani ni bilo ali vsaj ne še v času, ko smo film že začeli snemati. Film se dogaja v času 1. svetovne vojne in smo ga hoteli dokončati letos, ko je njena stoletnica. To je nizkoproračunski film za okoli 300.000 evrov, posnet na realnih lokacijah soške fronte, snemali smo na Mangartu, toda brez množičnih prizorov bitk, saj je bila najina izhodiščna ideja – scenarij sem napisal skupaj s producentom Hoffererjem – ta, da se film raje kot na zunanje dogajanje osredotoči na notranje stiske vojakov, porojene iz ujetosti v neko skrajno situacijo.«
Film se dogaja na neki gorski postojanki, kjer sta avstro-ogrska vojaka edina preživela obstreljevanje italijanske artilerije. Odrezana od svojih enot sta prepuščena sama sebi, pomanjkanju hrane in vode, trdim gorskim razmeram in vojnim nevarnostim. Ta vojaka igrata Michael Kristof in Clemens Aap Lindenberg, v filmu pa nastopa tudi slovenski igralec Simon Šerbinek. S slovenske strani so v filmski ekipi še direktor fotografije Miloš Srdić, scenograf Miha Ferkov, montažer Jan Lovše, kostumografinja Janeta Čoh in oblikovalec zvoka Matjaž Zdešar.
Na rednem sporedu oktobra
In kako je prišlo do tega avstrijsko-slovenskega sodelovanja? »Po nagradi za film Šanghaj na festivalu v Montrealu,« pravi Naberšnik, »me je avstrijski producent, s katerim sva se sicer že prej bežno poznala, povabil na Dunaj, da bi se pogovorila, kakšen film bi lahko skupaj naredila. Imela sva več idej, ker pa je produkcija vse bolj stvar zasebnih sredstev, lahko stvari tako hitro nastanejo, kakor tudi hitro propadejo, torej sploh ne nastanejo. Zunaj filmske industrije ali subvencionirane kinematografije so filmski projekti vse bolj odvisni od sreče, se mi zdi. Seveda tudi od trdnega vztrajanja, toda če ni srečnega naključja, da se zbere dovolj denarja, zadeva propade. V primeru Gozdov je prišlo do takšnega srečnega naključja, čeprav denarja ni bilo prav veliko. Zato pa mora biti pri nizkih proračunih in skromnih honorarjih toliko večja volja do filma.«
Na seznamu igralcev nisem videl nobenega ženskega imena, omenim. »Ker pač ni nobene ženske vloge. To je strogo vojaški film, in zelo realističen. Tudi glasbe ni, zato pa je toliko več konkretnih zvokov, od škripanja desk in zavijanja vetra do grmenja granat, ki prav tako utrjujejo vtis realizma. Iz prve svetovne vojne je ohranjenih veliko pisem vojakov in skoraj vsa opisujejo grozovitost in nesmiselnost te vojne. In sistem teh front, na katere so prihajali umirat, medtem ko je le nekaj sto metrov od front potekalo normalno življenje. Vojaki pa zakopani v jarkih, kjer so jih mesarile granate. Nihče ni več vedel, za kaj se sploh borijo.« Filma Gozdovi so še vedno zeleni ne bo na slovenskem filmskem festivalu, po septembrski avstrijski premieri pa bo oktobra prišel tudi na slovenski kinematografski spored.
