Ponovna vzpostavitev samostojnega ministrstva za kulturo je lepa gesta nove vlade, je Dnevniku povedal profesor Igor Koršič, predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS), ki je lani skupaj s številnimi stanovskimi organizacijami s področja kulture večkrat glasno opozarjal, da je stapljanje kulturnega resorja v superministrstvo (skupaj še s tremi resorji) med prvimi škodljivimi in nespametnimi potezami druge vlade Janeza Janše.
Zdaj je ministrstvo samostojno, ima pa tudi nekaj novih vodstvenih kadrov. Minister je postal 44-letni doktor filozofije Uroš Grilc, od novembra 2007 vodja oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini. Med svoje najpomembnejše dosežke v času vodenja oddelka za kulturo na MOL šteje projekt Ljubljana – svetovna prestolnica knjige leta 2010. Grilc je bil pred tem od leta 2000 zaposlen na ministrstvu za kulturo, kjer je bil tudi vodja sektorja knjige.
Novi obrazi ministrstva
Na mestu državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu je Aleksandra Zorna zamenjal profesor religiologije z ljubljanske fakultete za družbene vede Aleš Črnič, ki se je v zadnjem obdobju izpostavil tudi kot član Odbora za pravično in solidarno družbo. Na direktoratu za medije na ministrstvu za kulturo je s 1. majem za vršilko dolžnosti vodje minister imenoval urednico in filmsko publicistko Ženjo Leiler Kos. Barbaro Koželj Podlogar je vlada razrešila s položaja vodje direktorata za ustvarjalnost, v. d. generalnega direktorja je postal založnik, teoretik, glasbenik Gašper Troha, tudi programski vodja mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Morda največja neznanka na ministrstvu je Ljiljana Kodrič, v. d. generalne sekretarke.
Med vidnejšimi kulturniki, ki je večkrat opozarjal na zgrešeno politiko prejšnje vlade, je tudi programski direktor zavoda Maribor EPK 2012 Mitja Čander, prvopodpisani pod lansko peticijo proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo, ki ni skrival zadovoljstva nad osamosvojenim ministrstvom. O kadrovskih menjavah pa je dejal: »Treba jim je dati nekaj časa, da se pokažejo z dejanji. To so mlajši, sposobni ljudje, ki jim je prevzem teh funkcij izziv, verjetno največji v življenju. Upam, da ga bodo uspešno prebrodili«, je povedal Čander.
Gledališčnik Dušan Jovanović je prve premike nove vlade ocenil kot »dvakratni plus«. »Tako vrnitev samostojnega ministrstva za kulturo kot imenovanje Grilca za ministra ocenjujem kot dobro potezo. Minister ima izkušnje, pozna problematiko in ljudi in se je že izkazal z vodenjem oddelka za kulturo,« je za Dnevnik povedal Jovanović. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer je prepričan, da bo nova ekipa ljudi na ministrstvu pokazala pripravljenost na dialog s civilno družbo, ki ga Taufer zagovarja tudi sicer kot viden predstavnik vstajniškega gibanja. »Pričakujem, da bodo odgovarjali na vprašanja in predloge,« je dejal Taufer.
Prva poteza istega parlamenta
Zato ni presenetljivo, da je bilo »osamosvajanje« kulturnega ministrstva tudi ena izmed ustanovnih potez nove vlade Alenke Bratušek. Pridali bi ji lahko oceno »všečna poteza«, ki že na ravni imenovanja in dogovarjanja za vladno mizo služi celovitejšemu zavzemanju za interese kulture, njenih ustvarjalcev in uporabnikov. »Ministra in novo nastavljenih kadrov ne morem komentirati, razen morda, da novi minister govori všečno, ko napoveduje, da kultura ne bo več strošek, ampak naložba v razvoj. Vendar se kaj korenitega ne more spremeniti, saj gre za isti parlament in podobno koalicijo,« je skeptičen Koršič, ki pa si je, kot pravi, nekako vseeno oddahnil, da »v vrhu ministrstva ni več svetopisemsko in neoliberalno navdahnjenih zakletih sovražnikov kulture in umetnosti. Za spomin in v opomin so nam pustili Igorja Prodnika«.
Ni odveč pomisliti, da je ta poteza nove vlade kulturnikom obenem posrkala nekaj protestniškega impulza, ker je na nekaj vodilnih mestih na ministrstvu imenovala ljudi brez strankarske izkaznice, ki se lahko z vodstvenimi izkušnjami in potrebnimi strokovnimi referencami za profesionalno opravljanje uradniškega dela pohvalijo. Seveda pa ta prva poteza ne bi smela zadovoljiti bolj kritičnega očesa. Kot že nekaj časa poudarjajo nekateri komentatorji ter kulturniki in umetniki – še zlasti tisti, ki niso vpeti v javne zavode s stabilnim financiranjem –, med bistvene naloge sodijo temeljitejši posegi v prerazporejanje javnih sredstev.
Samostojno ministrstvo pač ni dovolj
Predsednik društva Asociacija in asistent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Andrej Srakar je poudaril, da samostojno ministrstvo za kulturo še ne zagotavlja boljšega delovanja tega področja. »Bistveno bolj pomembno je, kakšni ukrepi se bodo izvajali. Blago pozitivno smo razpoloženi do predlogov iz programa novega ministra, videli pa še bomo, kako bodo prešli v dejanja. Dobre izkušnje imamo tudi s sekretarjem Alešem Črničem. Želimo pa si, da bi nevladne organizacije in samozaposleni postali pomembnejša točka programa, kot je bila doslej,« je dejal Srakar in dodal, da so v društvu skeptični do točke iz koalicijske pogodbe, ki omenja kreativne industrije.
»Ni jasno, kaj bo zgodba s kreativnimi industrijami prinesla. Obstaja bojazen, da ne bo najbolj ugodna za obstoječe producente kulture, ki jih bo izrinila v področja, ki so namenjena le pridobivanju dobička. To ni temeljna naloga kulturnih organizacij,« je kritičen Srakar.