Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo te dni končuje pripravo strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014–2020, krovnega strateškega dokumenta, ki opredeljuje razvojno vizijo in prioritete razvoja Slovenije. Te bodo tudi osnova za črpanje sredstev iz evropskih skladov v istem obdobju. Nacionalni svet za kulturo (NSK) je včeraj na pobudo svojega člana Mitje Čandra predlagal, da strategija odgovorno opredeli tudi kulturne prioritete države, saj so od tega odvisne možnosti za črpanje evropskega denarja in vsa kulturna politika države.
Da prihaja pobuda z vzhoda države, ne preseneča, saj bi želela evropska sredstva intenzivno črpati tudi institucija, ki naj bi nadaljevala delo Evropske prestolnice kulture (EPK), kakor so si to zamislili v zavodu Maribor 2012 in kot smo pred dnevi poročali v Dnevniku. »Še posebej gre poudariti pomen evropskih sredstev za vzhodno Slovenijo, ki je manj razvita statistična regija,« pravi Mitja Čander, član NSK in programski direktor EPK. Skrbi ga namreč prihodnost: »Ukvarjali se bomo s krčenji, rezi, problemi bodo zaposlitve v javnih zavodih, novi projekti, nove iniciative.« Zato nas ne bi smelo biti strah »novih zgodb«, kot se je izrazil, ki naj bi jih pisali prav s pomočjo evropskih sredstev.
Želje kulturnikov bi se utegnile uresničiti, saj je državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs včeraj članom sveta zagotovila, da bodo v končni fazi oblikovanja strategije prisluhnili tudi predlogom in pripombam iz polja kulture.
Bosta dve milijardi ostali v Bruslju?
Problem pa so tudi nepočrpana sredstva, ki so v evropskih skladih ostajala v finančni perspektivi 2007–2013, ugotavlja Peter Tomaž Dobrila. To se je po njegovem dogajalo »zaradi raznih ovir, zlasti sistemskih, na ravni države, in človeških, na prvem mestu zaradi ministrov in ministric, ki se niso dovolj seznanili z okvirji in postopki, pa tudi zaradi javnih uslužbenk in uslužbencev, zadolženih za črpanje«. V strukturnih in socialnih skladih sta po njegovih izračunih v letu 2012 nepočrpani več kot dve milijardi evrov. Obstaja verjetnost, da bosta do konca leta 2013 ostali v bruseljski blagajni, zato predlaga čim prejšnjo objavo razpisov.
Tudi direktor urada za kulturo in mladino mariborske mestne občine Aleš Novak predlaga, da pristojni »staknejo glave« in »postrgajo sredstva«, ki so na voljo v evropskih skladih. Za razliko od Dobrile se je zavzel za to, da se postopki debirokratizirajo in gredo v smeri enostavnega črpanja ter neposrednih potrditev operacij, kjer je ta možnost. Z razpisi si po njegovem otežujemo pot.
Je pa ugotovitvam Dobrile pritrdila Monika Kirbiš Rojs, ki ugotavlja, da je črpanje sredstev slabo, kar je posledica zanemarjanja področja na ravni države. Ovire tudi sama vidi v nacionalni zakonodaji in birokratskih postopkih. »Veliko pa je odvisno tudi od človeškega faktorja. Samo na državni ravni se z evropskimi sredstvi ukvarja okoli 700 ljudi, ki so zaposleni po različnih institucijah.« Če naj bi koordinacija potekala bolj tekoče, mora v prihodnje področje urejati manj ljudi, meni sekretarka, k čemer jih usmerja tudi evropska komisija.
