Slovenijo bo na 14. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah, ki bo potekala med 7. junijem in 23. novembrom, predstavljal projekt Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura avtorjev Mihe Turšiča in Dragana Živadinova v organizaciji zavoda Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt). Ministrstvo za kulturo bo projekt predstavitve Slovenije, izbran na javnem razpisu, sofinanciralo v višini 85.000 evrov. Letošnjo slovensko udeležbo bo zaznamovala prva predstavitev v osrednjem razstavnem prizorišču Arzenalih, zaradi katerih je ministrstvo znesek prvotnih 70.000 evrov povečalo še za 15.000 evrov. Kot je na včerajšnji predstavitvi projekta povedala Judita Krivec Dragan z ministrstva, gre namreč zasluga za umestitev Slovenije v Arzenale Ksevtu, ki mu je uspelo organizatorje prepričati na lastno pest.
Veja, ki še ni vzpostavljena
Ksevtu je kandidatura na razpisu uspela po zaslugi dosežkov pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki so ga tokrat umestili v najširši kontekst arhitekture. S svojo knjigo Problem vožnje po vesolju je namreč leta 1928 reševal ključne probleme bivanja v vesolju in ponudil vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti. Kot je dejal Miha Turšič, bodo na bienalu predstavljali vesoljsko arhitekturo, ki je veja arhitekture, ki v polju arhitekture sploh še ni vzpostavljena. Predstavitev bo potekala v treh sklopih: poleg predstavitve Hermana Potočnika Noordunga bodo priredili simpozij, na katerem bodo tako vesoljski inženirji kot arhitekti in filozofi razpravljali o konceptu vesoljske arhitekture kot take, tretji sklop pa bo temeljil na predstavitvi slovenske arhitekture 20. stoletja, vključno s Fabianijem, Plečnikom, Ravnikarjem, Jugovcem in Sadar-Vuga arhitekti, iz katerih dediščine izhaja tudi arhitekturni projekt Ksevt v Vitanjah.
Eden od ciljev, ki si ga po besedah Turšiča zadajajo, je tudi ta, da v Ksevt pripeljejo čim več mednarodnih obiskovalcev, saj so Vitanje iz Benetk bližje kot denimo Rim.
Konkurenca za udeležbo velika
Na javni razpis za slovensko udeležbo na bienalu je sicer letos prispelo osem vlog, kar je za arhitekturni bienale po besedah Judite Krivec Dragan veliko, saj so bila obdobja, ko sta se prijavila samo eden ali dva kandidata. Komisija je obravnavala pet formalno popolnih vlog. »Vsi projekti so bili solidni, tako da katerega koli bi predstavili, bi po mnenju strokovne komisije predstavili dobro plat slovenske arhitekture,« je razložila.
Projekt Ksevta je bil, kot pravi Krivec-Draganova, izbran zato, ker ostale presega po vizionarstvu in izvirnosti. Po njenih besedah je bienale v zadnjih letih bolj kot konkretnim gradbenim rešitvam in arhitekturnemu funkcionalizmu namenjen razmisleku o arhitekturi, njenem položaju in vlogi v družbi. Na osnovi tega je smernice letošnjemu bienalu nastavil tudi kurator Rem Koolhaas.
