Lani je minilo trideset let, odkar je Igor Škrlj stopil na deske jeseniškega teatra in s svojim ustvarjalnim nabojem, raziskovalnim duhom, posluhom za ansambelsko igro in z izjemnim občutkom za oblikovanje odrskega jezika vidno in žlahtno obogatil 30 sezon gledališča Toneta Čufarja. V treh desetletjih se je zvrstilo več kot petdeset vlog in nekaj več kot sedemsto predstav. Igor Škrlj je igralec z izjemno odrsko energijo, s katero je ustvaril več kot petdeset najrazličnejših vlog, je zapisala žirija. V utemeljitvi nagrad Sklada Staneta Severja za igralske dosežke v poklicnem gledališču je žirija zapisala, da je dramska igralka Mira Lampe Vujičič od septembra 2001 do septembra 2002 v Primorskem dramskem gledališču izoblikovala izrazite in samosvoje igralske kreacije, in sicer v več uprizoritvah: v Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma je poosebila krhkost in brezdušnost razklanega življenja z Gospo Terezo, v sodobni interpretaciji ruske mojstrovine Tri sestre Antona Pavloviča Čehova pa je kot živahna, dejavna in v prihodnost zazrta Irina odigrala eno od naslovnih vlog v predstavi. V praizvedbi slovenske igre M` te ubu Zorana Hočevarja je izoblikovala vlogo Angelce, nekdanjo lepotico, a pozneje zdravljeno alkoholičarko, ki želi uresničiti nemara "poslednjo življenjsko priložnost za romantično ljubezen". Dramski igralec Marko Mandič je od septembra 2001 do oktobra 2002 v ljubljanski Drami odigral več vlog: Tinkerja v Razmadežni Sarah Kane, Christiana v Praznovanju Vinterberga, Rukova in Hansena, Kostjo v Četrti sestri Janusza Glowackega, Boba v Primestju Hanifa Kureishija in Todda v uprizoritvi Daleč stran Caryl Churchill. Njegove igralske stvaritve izkazujejo iskrenost, občutljivost in natančnost v oblikovanju igralskih vlog, njegovih čutenj in čustev. Študiozno se poglablja v sleherno vlogo, igra vse, od karakternih do razumsko pretresljivih likov, od ranjenega mladeniča do smešno zresnjenega, iskrenega človeka, celo do postaranega mladeniča, ki nosi na sebi breme sveta. V vsaki od tako različnih vlog, predstavljenih v dramskih uprizoritvah sodobnejše svetovne dramske literature, je Marko Mandič uspel najti prepričljiv igralski razpon, duhovno bogastvo in sijajnost prepričljivega igralskega daru, ki sodijo v območje sodobne gledališke igre. Študentsko Severjevo nagrado si delita študenta IV. letnika dramske igre na Akademiji za gledališče radio, film in televizijo, Barbara Kukovec in Jaka Lah. Barbara Kukovec že ves čas študija opozarja nase s svojim igralskim talentom, izjemno telesno odzivnostjo in prizadevnostjo. Svoj igralski instrumentarij razvija poglobljeno in analitično, tako kot posameznik kot tudi v igralski skupini dosega visoko ocenjene študijske rezultate. V Molierovi komediji Amfitrion je odigrala dve popolnoma različni vlogi: vlogo Noči in vlogo Kleante; v prvi je bila vzvišena in eterična, nagajiva, v drugi pa se je razbohotil njen igralski temperament, s pravo mero drznosti in z občutkom za komično. Jaka Lah je pri oblikovanju vloge Sozija v Molierovi komediji Amfitrion pokazal izreden igralski talent in občutek za oblikovanje komičnega lika. V ustvarjalnem procesu je skušal ves referenčni material in zahtevno govorno fakturo preliti v razumevanje lika, tako da njegovi impulzi pri kreaciji vloge prihajajo iz telesnih vzgibov. Zavoljo nezmotljive instinktivne povezanosti in odzivnosti na probleme v dani situaciji privede do osupljive govorne in telesne igralske bravuroznosti. Jaka Lah je izjemno pronicljiv, v vlogo vstopa neobremenjeno, do nadrobnosti naštudira gib, mimiko in govorjeno besedo, s čimer doseže želeni spoj igralske stvaritve in poklicne popolnosti.