Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu, deluje od leta 1955, vplival je na nastanek številnih drugih podobnih dogodkov po svetu na področju grafične umetnosti. V Slovenijo pripelje umetnike iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij, hkrati pa spodbuja kakovost slovenskega ustvarjanja. Igral je pomembno vlogo tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole.
Pridih Gane
Te dni so v MGLC javnosti prvič razgrnili letošnji koncept, seznam udeležencev in prizorišča 35. Grafičnega bienala Ljubljana. Osrednja razstava bo nosila naslov Iz praznine so prišli darovi kozmosa, umetniški vodja bienala pa je Ibrahim Mahama, ganski vizualni umetnik. Mahama je razstavljal na številnih mednarodnih prizoriščih, kot so beneški bienale, bienale v Sydneyju, Galerija Saatchi v Londonu, K21 v Düsseldorfu. Najbolj znan je po »oblačenju« zgradb v rabljene vreče iz jutovine za kakav z lokalnih tržnic v Gani, s čimer sili v kritičen premislek o vrednostnem sistemu, ki je s temi materiali neločljivo povezan.
V ljubljansko izkušnjo je povabil kuratorsko ekipo, ki jo sestavljajo ganski umetniški kolektiv petih umetnikov Exit Frame Collective, kuratorka in vodja oddelka za sodobno umetnost in raziskave v Pompidoujevem centru Alicia Knock, ganska umetnika in kuratorja Selom Koffi Kudjie in Patrick Nii Okanta Ankrah, raziskovalka v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) Inga Lace
ter v Tunisu delujoča kuratorka in raziskovalka Beya Othmani. Bienale
so si zamislili kot »praznino in prostor potenciala ter hkrati kot ekosistem prijateljstev in solidarnosti ter razkrite zgodovine uporov, osvoboditve in transnacionalnih odnosov onkraj okvira središče – periferija, ki vsebuje možnost pretvorbe praznine v
darove kozmosa«.
Ibrahim Mahama pravi: »Kuratorji smo se podali na pot iskanja načinov, kako čas zavrteti nazaj. Razstava bo potekala v različnih oblikah: zgodovinskih, sodobnih, pedagoških – vprašanje, ki si ga postavljamo, pa je, kako nam lahko zgodovinske in vse druge oblike koristijo pri začenjanju novih dialogov. Zelo pomembno se mi zdi, da smo v razstavo vključili tudi dela tukajšnjih študentov.« Ekipa je v ta namen že pred časom obiskala več slovenskih fakultet.
Bienale bo sicer preučeval načine, na katere je revolucionarni duh dobe po afroazijski osamosvojitvi prežemal grajene objekte, kakšne oblike življenja naseljujejo te infrastrukture danes ter kako lahko bienale ponudi plodna tla za razmišljanje o prihodnjih, preteklih in sedanjih odnosih med telesi in ozemlji prek arhitekturnih form. Mahama je za izhodišče vzel prvega predsednika Gane, panafriškega teoretika Kwameja Nkrumaha, ki je s poosamosvojitveno vizijo navdihnil ustvarjanje intelektualne, kulturne, znanstvene in ekonomske infrastrukture za prvo gansko republiko. Njegova vizija se je odrazila tudi v sodelovanju arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri gradnji stavb ganskih institucij. Takšna sodelovanja so bila tipična za socialistične internacionalistične kooperativne modele.
Nova in naročena lokacijsko specifična dela
Bienale je naročil tudi nova in naročena lokacijsko specifična dela za točno določene prostore; prizorišč bo več – MGLC Grad Tivoli, Cukrarna, MGLC Švicarija, Ustvarjalni laboratorij Krater, PLAC, SVS Studio, Ravnikar Gallery Space. Lokacijsko specifično instalacijo Sonie Kacem Hotel Hodnik denimo sestavljajo potiskane stenske tapete in litografije, ki so umeščene na hodnike MGLC Švicarija, s čimer v spomin prikliče nekdanjo funkcijo prostora med letoma 1908 in 1930, ko je bil tam hotel. Amina Menia v Širitvah boja premišljuje o spontano nastalih urbanih formacijah v alžirski prestolnici. Avtorica v lokacijsko specifični instalaciji in seriji litografij tematizira urbana materialna okolja in načine njihove reapropriacije, rekonfiguracije in zasedbe, ki je posledica človeške ali pa nečloveške intervencije. Filmski ustvarjalec, arhivar in raziskovalec Nabil Djejouani pa je za bienale ustvaril delo z naslovom Brez konca. Gre za fiktivno raziskovanje primera dveh alžirskih pripadnikov mednarodnega podzemnega protikolonialnega uporniškega gibanja Mohameda Boudie in Nicolausa Husseinija.
Umetnika Janek Simon in Max Cegielski sta za svoje novo delo odpotovala v Gano in raziskala sledi dela poljske kiparke Aline Slesinske, ki je v šestdesetih letih ustvarila kip prvega ganskega predsednika. Novo delo umetnika Jaanusa Samme pa se naslanja na ročno izdelane preproge, ki se navezujejo na estonsko tradicijo poročnega obdarovanja. Umetniški in raziskovalni kolektiv iz Ljubljane Nonument Group bo predstavil nedavno nastali arhiv pionirske železnice.
Javni program letošnjega bienala bo nosil naslov Agyina: svarilo modrecev, kuriral ga bo Exit Frame Collective, ki sicer deluje na področju umetnosti in pedagogike; ponudili bodo filmske projekcije, simpozije, delavnice, gledališke in plesne uprizoritve, koncerte, organizirane oglede razstav, nenapovedane razstave v javnem prostoru. V posebnem sklopu bo razstavljena tudi zgodovina bienala. Umetniška vodja projektne skupine bienala je Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra.
