Ugleden komorni orkester nosi prvotno ime orkestra Dunajskih simfonikov, pod taktirko znanih dirigentov, kot so Vladimir Fedosejev, Marcello Viotti, Ulf Schirmer, Leopold Hager idr., pa že vrsto let prireja abonmajske koncerte v znamenitem Musikvereinu. Dirigentka Kamenskova je pred kratkim z njimi posnela tudi zgoščenko (Mozartovi klavirski koncerti s pianistko Mi Kyung Kim). Pred prihodom v Slovenijo smo jo poklicali na Dunaj, kjer živi zadnji dve leti in kjer je bila do nedavna stalno angažirana v Ljudski operi. Stalni angažma na Dunaju je sen mnogih glasbenikov. Včasih je bila Ljudska opera sinonim za lahkotnejše operete, zdaj so na repertoarju tudi opere, baleti, muzikali in koncerti. Ostajate na Dunaju? Si želite v Državno opero?
"Veliko je odvisno od tega, koliko cenijo tvoje ime, od kod prihajaš in koliko se sam potrudiš. V Ljudski operi bi po dveh letih lahko še ostala, vendar nisem hotela - januarja sem odpovedala pogodbo. Dirigirala sem več kot sto predstav, med njimi 15 oper, in čas je bil, da odidem. Običajna pot dirigenta je, da iz Ljudske opere napreduje v avstrijsko Državno opero. Vendar me ta ne mika več, kajti razmerja med direktorji gledališč niso povsem jasna. Zato sem vesela, da sem ravno v teh dneh dobila novo službo: podpisala sem štiriletno pogodbo kot vodilna dirigentka v operni hiši v nemškem Freiburgu. Z delom bom začela septembra prihodnje leto, leto dni pa bom svobodna umetnica. Veliko sodelujem s frankfurtsko opero in koncertiram po vsej Evropi." Pa tudi po drugih celinah, kajne? Februarja ste bili v Melbournu. Kako je z angažmaji v ZDA, kjer ste se rodili?
"Res je, letos sem bila v Avstraliji. Tja me je povabila dirigentka Simone Young in tam sem dirigirala dva koncerta. Z Youngovo sva se spoznali v New Yorku, tam sem ji predlagala, naj me vzame za asistentko. Odpeljala me je s sabo v Evropo, in sicer za šest tednov na Norveško, kjer je imela pet koncertov. Pomagala sem ji pri dirigiranju, pri tem pa me je opazil menežer in me povabil na Dunaj. Amerike nekako ne zanimajo domači dirigenti, bolj jih zanima, če je nekdo `že uspel` v Evropi. Verjetno je bolj romantično, če v Evropi dirigirajo Američani, v ZDA pa Evropejci. Ko me bodo v Evropi dodobra spoznali, bom šele zanimiva za Ameriko. Tudi Youngova, ki je Avstralka, je morala po izkušnje v Evropo. Šele ko je v Evropi že zaslovela, se je lahko vrnila v Avstralijo in zdaj je vodilna dirigentka v tamkajšnji Državni operi. Morda smo na to podaljšano pot obsojene bolj ženske, vendar če gledam svoje ameriške kolege, ki jim ni bilo treba v tujino, zdaj pač dirigirajo manjšim orkestrom ali samo asistirajo. Medtem pa sem sama že prišla do svojega orkestra, in to v Evropi! Zagotovo mi gre boljše (smeh)..." Sami ste nakazali problem spola v vašem poklicu, zato le nadaljujem... vas spol, mladost in prikupnost pri dirigiranju kakor koli ovirajo? Se srečujete s pokroviteljstvom moških kolegov?
"Hja, nič več kot vi (smeh)... Tudi če bi bila zdravnica, bi bilo po mojem podobno. Nekateri moški so pač tečni. Vendar zaradi vaj in koncertov nimam preveč časa, da bi se ukvarjala s tem. Če me nekdo prezira, ker sem ženska, in me zato ne upošteva, poskušam (komunikacijsko) težavo pač rešiti po diplomatski poti." V letu dni prihajate v Slovenijo tretjič. Kaj lahko pričakujemo na koncertu?
"Sploh ne vem natančno, po kakšen ključu so me komorniki Dunajskih simfonikov povabili zraven. Morda zaradi naše skupne zgoščenke, ki smo jo posneli nedavno, še bolj verjetno pa zato, ker imam slovenske korenine. K programu nisem mogla kaj dosti dodati, saj so ga izbrali že prej, naša skupna ideja je bil le Mozartov Divertimento KV 137. Z nami prihaja tudi Ivan Eröd, avstrijski komponist madžarskega rodu, ki veliko piše za komorne orkestre. Osebno sem ga spoznala šele pred nekaj dnevi; usedla sva se za klavir in skupaj predelala njegovo skladbo Minderheitentänze. Poklicala sem ga kar sama, saj je zelo dobro, če avtor sam pojasni videnje svoje skladbe. Mozarta žal ne morem več poklicati (smeh)..." Zelo dobro govorite slovensko, čeprav se niste rodili tukaj. Vam je Slovenija všeč?
"Veste, da imam vse svoje sorodnike v Sloveniji? Odkar sem v Evropi, velikokrat prihajam na obisk, tukaj so trenutno na daljših počitnicah tudi moji starši. Čedalje pogosteje so tukaj, prav zaradi sorodnikov in mene. Ko pridejo v Maribor, takoj prihitim z Dunaja! V Sloveniji se res počutim dobro, domače. Starša sta že upokojena in zagotovo razmišljata, da bi se po 35 letih življenja v ZDA za vedno vrnila v domovino. No, z mano je malo drugače, ker imam cigansko srce in sem vsaj dve tretjini leta na poti. Doma sem tam, kjer imam delo."