Šumi je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral leta 1950, deset let pozneje pa promoviral z disertacijo o baročni arhitekturi v Ljubljani. Od leta 1962 do 1994, ko se je upokojil, je na filozofski fakulteti predaval umetnostno zgodovino.Na osnovi Šumijevega konservatorskega delovanja je nastala tudi monografija o arhitekturi iz obdobja secesije v Ljubljani. Njegove razprave so prinašale nove interpretacije slovenske arhitekture, nove poglede je odpiral tudi v umetnostnozgodovinski stroki. Za prispevek h konservatorski stroki je Šumi leta 1990 dobil Steletovo nagrado, leta 1997 pa nagrado RS za znanstveno-raziskovalno delo.