Tam je seveda poskrbljeno tudi za njihovo nadaljnjo promocijo. Osrednji gostitelj letošnjega srečanja, ki se je začelo včeraj, je prav Festival Ljubljana; tematsko so skladatelji ustvarjali na izziv Eksotični zahod, v ospredju pa so tolkala. Tako se bodo udeleženci v treh dneh pogovarjali o izbranih skladbah za tolkala, poustvarjalci jih bodo jutri zvečer ob 21. uri javno predstavili na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani, kompozicije pa so izbrali na osmih evropskih festivalih, med drugim tudi na Festivalu Ljubljana.
Natečaj za nove skladbe je bil anonimen; pri nas je zmagala mlada skladateljica Petra Strahovnik oziroma njena skladba Med vzhodom in zahodom (Between East and West), ki je krstno izvedbo že doživela spomladi v okviru 27. slovenskih glasbenih dni.
Gostje z evropskih festivalov
Letos so v Ljubljano pripotovali predstavniki belgijskega Festivala Klara (slednji so sira Simona Rattla, ki je sinoči v Ljubljani dirigiral otvoritveni koncert z Dunajskimi filharmoniki, ob tej priložnosti zaprosili za ambasadorstvo MusMe), nadalje španskega Festivala Santander, srbskega Festivala Bemus, poljskega Wratislavia Cantans, turškega Festivala Ankara, švicarskega Culturescapes, Festivala Ljubljana ter Zagrebškega bienala, ki se je MusMA priključil zadnji. "V glavnem gre za prestižne in uveljavljene festivale z raznoliko in ne specializirano ponudbo in sem so zdaj prišli predstavniki festivalov, glasbeniki in skladatelji pa tudi mediji," pravi Veronika Brvar, vodja projekta MusMA za Slovenijo in vodja programske službe pri Festivalu Ljubljana. Brvarjeva poudarja, da je osrednja pozornost namenjena skladateljem, novim skladbam in poustvarjalcem. Redko je priložnost, da soočijo mnenja skladatelji in poustvarjalci.
Takšno prakso recimo pozna nemški Ansambel Modern, ki ima posebne natečaje in delavnice, kjer potem izbrano skladbo naštudirajo skupaj s skladateljem. Mladi poustvarjalci, ki so morda še na poti do večjih uspehov, pa tako doživijo neposredno srečanje s skladateljem; najprej novo skladbo naštudirajo sami, na delavnici pa jim potem skladatelj odgovori na kakršno koli dilemo.
Zanimivo je bilo lansko srečanje v Granadi, kjer so bile v ospredju skladbe za klavir. Pianisti so precej tradicionalno vzgojeni, zato je tudi zanje izziv, kako naštudirati sodobno skladbo. Brvarjeva je povedala, da je bil tempo v skladbi portugalskega skladatelja Joaa Godinha (ki je ravno tako te dni gost v Ljubljani) napisan nemogoče, da so se potem izvajalci pritoževali skladatelju, češ da je neizvedljivo. In jim je potem razložil, kaj je psihološki efekt in na kakšen način naj se lotijo takšne skladbe. Ta oznaka nemogočega tempa je bila denimo dana samo zato, da v glavi pianista sproži neke procese, da vadi neumorno do hitrosti, ki je dejansko ne bo nikoli dosegel. Pomembna je le ta silovita želja, nekakšno posebno stanje, ki potem vpliva na interpretacijo.
V dobrobit sodobni glasbi
"Takšna delavnica je nedvomno v dobrobit sodobni glasbi, kajti skladbe večkrat zaživijo na sporedih in niso izvedene le enkrat. In tudi ko je skladba izvedena prvič, ni izvedena slabo. Ljubljana je zdaj prva postaja, potem gredo te skladbe v svet," še pravi Brvarjeva. MusMA ta hip vključuje dvanajst festivalov, vendar so tolkala nekoliko bolj zahtevna, zato zdaj ni vseh festivalskih predstavnikov v Ljubljani. Vseeno pa člane MusMA projekt zavezuje, da se skladba, ki je v Ljubljani naštudirana, potem pojavi na vsaj še petih festivalih. Lani je bila skladba Broken Car slovenske predstavnice Nane Forte, s katero je na koncu celo zmagala, izvedena na Portugalskem, v Srbiji, Belgiji, Italiji, na Madžarskem in potem v Ljubljani (skladbo je ravno tako odlično interpretirala pianistka Nina Prešiček).
Slovenski izbranki za letošnje leto Petri Strahovnik bodo jutri skladbo odigrali člani Slovenskega tolkalnega projekta StoP (Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Marina Golja in Franci Krevh), pridružili pa se jim bodo še tolkalci iz Turčije Se Mi Hvang, Emil Kujumcujan in Jessica Porter ter Srđan Palačković, Marija Jevtić, Mladen Vasojević in Stefan Lubarda iz Srbije. Poleg slovenske skladbe bodo na sporedu še skladbe Hat, kaligrafija turškega komponista Onurja Türkmena, španski predstavnik je Francisco Novel Samano Calleja s skladbo Cageev fandango, iz Poljske prihajata skladba Himah in skladateljica Dobromila Jasko, srbski predstavnik Ivan Brkljačić pa je zmagal s skladbo Veliki prepad. Med zmagovalnimi skladbami so še Flux belgijske komponistke Giulie Monducci, Zaum Švicarja Alekseja Sisojeva ter White line fever Hrvata Ivana Josipa Skenderja. Koncert pa ne bo zgolj koncert, kjer bodo odigrali te skladbe, ampak jih bodo tudi komentirali.
