V času, ko sta na ministrstvu, je ena od tem rebalans in proračun za naslednje leto, ki utegne zaradi splošnega varčevanja precej prizadeti kulturne dejavnosti. Druga tema je projekt Evropska prestolnica kulture 2012 in tretja Nacionalni program za kulturo (NPK) 2012-2015, ki je prišel do vmesne faze, je dejal Žekš.

Školč pa je poudaril, da je bila glavna naloga, ki sta si jo z Žekšem zadala, da poskušata z minimalnimi posegi zagotoviti izvajanje že sprejetih programov. Med uspehi ministrstva v iztekajočem mandatu je izpostavil okrepitev fizične infrastrukture v kulturi ne le na področju dediščine arhivov, poleg tega je te dni potekal tudi tehnični pregled ljubljanske Opere, vrata pa bo kmalu odprl tudi Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi.

Proračun ministrstva za kultura ne sme biti manjši

Dosežke ministrstva v iztekajočem mandatu so predstavili direktorji posameznih direktoratov na ministrstvu za kulturo. Ob tem so se strinjali, da v kolikor proračun ministrstva ne bo zagotavljal normalnega delovanja na področju kulture, bo ne le onemogočen razvoj in novi projekti, ampak bo ogroženo tudi tekoče delovanje javnih zavodov, društev in samozaposlenih na področju kulture.

Po besedah generalne direktorice direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve Sonje Kralj Bervar sta bili njihovi prednostni nalogi vzpostavljanje programskega sistemskega okvira za boljše delovanje na področju kulture in povečanje promocije slovenske kulture v mednarodnem prostoru.

V zvezi s prvo je, kot je dejala, ministrstvo v mandatu od leta 2008 vladi in nato državnemu zboru predlagalo 64 novih predpisov na področju kulture, pri čemer so bili tisti iz pristojnosti njihovega direktorata usmerjeni predvsem v izboljšanje položaja samozaposlenih in društev na področju kulture. Med dokumenti, ki so dediščina tega mandata, je izpostavila predlog (NPK) 2012-2015, ki so ga v minulem tednu predali Nacionalnemu svetu za kulturo, ter predlog posodobitve javnih zavodov na področju kulture, ki je prav tako že pripravljen kot vladno gradivo.

Mednarodno sodelovanje veliko bolj prisotno kot nekaj let nazaj

Na področju mednarodnega sodelovanja so se po besedah Kralj Bervarjeve sredstva povečala za 100 odstotkov, kar je omogočilo nekatere nove akcije, kot sta denimo vzpostavitev spletnega portala culture.si ali v sodelovanju z zunanjim ministrstvom finančnega mehanizma kulturne žepnine.

Generalna direktorica direktorata za umetnost Barbara Koželj Podlogar je izpostavila vzpostavitev dialoga z društvom Asociacija, preko katerega so reševali težave nevladnih organizacij v kulturi. Na tem področju so bili vpeljani štiriletni programski razpisi, ki so olajšali njihovo delovanje, dodelili pa so jim tudi dodatna sredstva v višini več kot 1,5 milijona evrov.

Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik je izpostavila vpis kolišč na Ljubljanskem barju na Unescov seznam svetovne dediščine ter zašito Plečnikove dediščine v Ljubljani z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik državnega pomena. Poleg tega je ministrstvo sofinanciralo več uspešnih prenov kulturnih spomenikov.

Po besedah generalnega direktorja direktorata za medije Vojka Stoparja pa je bila v središču delovanja tega direktorata v zadnjih treh letih zakonodaja. Pripravili so pet zakonov z medijskega področja, pri čemer so bili uspešni pri zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, zakonu o Slovenskem filmskem centru in zakonu o Slovenski tiskovni agenciji.