Na naše odre prihajajo nekatera osrednja imena aktualnega glasbeno-kulturno izmuzljivega trenda indie rocka; sicer vsaj pol desetletja prepozno, vendar - nikoli ni prepozno. Že naslednji ponedeljek se bodo v Kinu Šiška oglasili Walkmen, ki jih velja podčrtati kot proto-indie rockerje. V prvi polovici julija se v Križankah obetajo galantni National, ki so pred leti, ko so bili še "nihče" na glasbeni sceni, nastopili v nadebudnem izolskem klubu Shoto. Manko tega v zadnjem letu opazno nadomešča agilni celjski Kinometropol, ki bo sredi julija gostil Future Islands. Kino Šiška za sredino avgusta napoveduje še Interpol. Če je eden izmed naših mobilnih operaterjev začel letošnjo poletno koncertno sezono z mariborskim koncertom Klaxons, jo bo drugi končal septembra v ljubljanskih Križankah s koncertom Editors.

Z lanskimi koncerti Florence&The Machine, Gossip, MGMT in White Lies se je potrdilo, da imamo tudi pri nas množično mlado indie publiko. Opazovanje s ptičje perspektive razkrije, da ta del občinstva ne razvija avtentičnih značilnosti, ampak sledi uniformiranim globalnim in medmrežnim obrazcem vedenja in oblačenja ter da se odziva predvsem na z angloameriškimi trendseterji forsirana imena. Le nekaj tednov po White Lies, ki so pred polno Katedralo šišenskega Centra urbane kulture ekskluzivno predstavljali pesmi s prihajajočega novega, drugega albuma, je nastopila v Ljubljani italijansko-kanadska zasedba A Classic Education, ki je s svojim "poštenim" indie rockom že delila oder z Arcade Fire na skupni turneji. Ta referenca jim pri nas ni posebej pomagala. Menza pri koritu v Metelkova mestu je bila sicer prijetno napolnjena z nekaj več kot sto ljudmi, kar pa je še vedno šest- do sedemkrat manj kot v CUK Kino Šiška. Spomladanski koncert švedskih Jeniferever pa si je v istem klubu ogledalo manj kot sto ljudi. Jamranje čez slabo promocijo Menze pri koritu, ki ima tako kot preostali klubi sproti objavljen program na svojih spletnih straneh po nekaj tednov in mesecev vnaprej, ne vzdrži. V tako vedrem in burnem utripu, kot bije zadnja leta pri nas, je nemogoče pričakovati, da bo vsak koncert razbobnan na veliki zvon, kaže pa, da je širše občinstvo ignorantsko in razvajeno, kot da je kakovost koncerta vnaprej odvisna od promocije. To potrošniško miselnost s pridom izkoriščata mobilna operaterja s posebnimi koncertnimi paketi, s katerimi sta na našem koncertnem trgu predvsem nelojalna konkurenta.

Indie = Independent, Fan = Fanatic je uvodna skladba v letošnji prvenec makedonskega pankovsko nabritega tria XAXAXA (beri: hahaha), ki je moški kos oziroma instrumentalni del angažirane neopostpankovske skupine Bernay's Propaganda iz Skopja. V naslovu se skriva stara kontrakulturna nota samorealizacije, angažmaja in pripadnosti neki (sub)kulturi. Danes, ko so mladinske kulture in subkulture hitro potvorjene in reciklirane v potrošn(išk)o robo, ta pesem naivno, zato pa toliko bolj iskreno kriči in poduči, naj se tako imenovana indie generacija že zave svojega izvornega pridevnika, ki poudarja neodvisnost in antipotrošništvo.